Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Akadščina

Index Akadščina

Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.

169 odnosi: Ašur, Ašur-nadin-ahe II., Ašur-ubalit I., Abzu, Adam, Ahemen, Ahemenidsko cesarstvo, Aja (mitologija), Akadsko kraljestvo, Akija, Amarnska pisma, Amoriti, Anat, Antične mezopotamske merske enote, Antioh I. Soter, Antiohov valj, Apiašal, Arrapha, Asarhadon, Asirci, Asirija, Astjag, Asurbanipal, Asurbanipalova knjižnica, Šakkanakku, Šalmaneser I., Šalmaneser V., Šamši-Adad I., Šar-Kali-Šari, Šerdeni, Babilon, Babilonija, Babilonska matematika, Babilonsko-asirska književnost, Bad-tibira, Behistunski napis, Bel (mitologija), Belšazar, Berosus, Borsipa, Dagon, Dejok, Dingir, Dumuzi, Dur-Kurigalzu, Ebla, Eblaitščina, Egipčansko-hetitski mirovni sporazum, Ekallatum, El, ..., Elam, Emar, Ensi, Ep o Gilgamešu, Eriba-Adad I., Eridu, Filistejci, Georgijski smerni kamni, Gilgameš, Giz, Glinena tablica, Gudea, Gutijci, Hadad, Hanun-Dagan, Harran, Hatušili I., Hazor, Hendžer, Hetiti, Hirkanija, Hurijščina, Huriti, Išbi-Era, Iški-Mari, Igigi, Iku-Šamagan, Ikun-Šamaš, Ikunum, Irkalla, Iyar, Jahdun-Lim, Kadeš, Kambiz I., Kanaan, Kapadokija, Karum, Kasiti, Kültepe, KI (klinopis), Kiš, Kir II., Klinopis, Kudur-Mabuk, Kudurru, Lagaš, Lahamu, Lahmu, Lugal, Lulubi, Mari, Medijsko cesarstvo, Mezopotamija, Mitani, Mušhuššu, Muzej anatolskih civilizacij, Ankara, Nabonid, Nabopolasar, Nabu, Naburimani, Nebukadnezar I., Nebukadnezar II., NIN (klinopis), Ninhursaga, Ninive, Ninurta, Nipur, Nuhaše, Nuzi, Perzijski vrtovi, Prva urska dinastija, Prve visoke civilizacije, Puzur-Ašur I., Rib-Hadda, Sa'umu, Saki, Samsu-iluna, Sanherib, Sargon Akadski, Sargon I., Semitski jeziki, Seznam izumrlih jezikov, Seznam jezikoslovnih vsebin, Seznam jezikov, Seznam kod ISO 639-2, Sin (mitologija), Sisig, Sodoma in Gomora, Staro asirsko cesarstvo, Sulili, Sumerščina, Sumerija, Sumur, Suza, Perzija, Tablica pritožb Ea-nasirju, Tablica usod, Tarz, Tell Šejk Hamad, Tell Bejdar, Tell Brak, Tell Kazel, Tiglat-Pileser I., Tiglat-Pileser II., Tiglat-Pileser III., Tretja urska dinastija, Ušpija, Ugarit, Ugaritska besedila, Ur (klinopis), Uruk, Utu, Viktor Korošec, Vodna ura, Zababa, Zalpuva, Zgodovina Armenije, Zimri-Lim, Ziusudra, 1. Mojzesova knjiga. Razširi indeks (119 več) »

Ašur

Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ātûr, hebrejsko אַשּׁוּר‎, arabsko آشور‎, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.

Novo!!: Akadščina in Ašur · Poglej več »

Ašur-nadin-ahe II.

Ašur-nadin-ahe II. (akadsko Aššur-nādin-ahhē II) je bil kralj Asirije, ki je vladal od 1393 do 1383 pr.

Novo!!: Akadščina in Ašur-nadin-ahe II. · Poglej več »

Ašur-ubalit I.

Ašur-ubalit I. (akadsko Aššur-uballit, Ašur, ostani živ) je bil prvi kralj Srednjega asirskega kraljestva (1365 pr. n. št.-1350 pr. n. št.), ki je vladal od 1365 pr.

Novo!!: Akadščina in Ašur-ubalit I. · Poglej več »

Abzu

Abzu ali apsu (klinopisno 𒍪 𒀊, ZU.AB, sumersko abzu, akadsko apsû)), lahko tudi engur (klinopisno 𒇉, LAGAB×HAL, sumersko engur, akadsko engurr, sestavljeno iz ab.

Novo!!: Akadščina in Abzu · Poglej več »

Adam

Adam je moško osebno ime.

Novo!!: Akadščina in Adam · Poglej več »

Ahemen

Ahemen (staroperzijsko Haxāmaniš) je bil eponimni mitološki začetnik Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, * okoli 705 pr.

Novo!!: Akadščina in Ahemen · Poglej več »

Ahemenidsko cesarstvo

Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.

Novo!!: Akadščina in Ahemenidsko cesarstvo · Poglej več »

Aja (mitologija)

Aja ali A-a je bila v akadski mitologiji boginja mati, žena boga sonca Šamaša.

Novo!!: Akadščina in Aja (mitologija) · Poglej več »

Akadsko kraljestvo

Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.

Novo!!: Akadščina in Akadsko kraljestvo · Poglej več »

Akija

Akija (akadsko 𒀀𒆠𒅀, A-ki-ia) je bil zgodnji vladar mestne države Ašur.

Novo!!: Akadščina in Akija · Poglej več »

Amarnska pisma

EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah.

Novo!!: Akadščina in Amarnska pisma · Poglej več »

Amoriti

Amoriti (sumersko Mar-tu, akadsko Tidnum ali Amurrūm, egipčansko Amar, hebrejsko אמורי) so starodavni semitski narod, ki je v drugi polovici 3.

Novo!!: Akadščina in Amoriti · Poglej več »

Anat

Anat (hebrejsko עֲנָת,‎ ʿĂnāth, feničansko 𐤏𐤍𐤕, ʿAnōt, ugaritsko 𐎓𐎐𐎚, ʿnt, grško, Anath, egipčansko Anit, Antit, Anit, Anti ali Anant) je bila pomembna semitska boginja.

Novo!!: Akadščina in Anat · Poglej več »

Antične mezopotamske merske enote

Sumersko meroslovje: veliko leto, leto, mesec, dan, ura, geš in vatel Antične mezopotamske merske enote izvirajo iz ohlapno organiziranih mezopotamskih mestnih državic v zgodnjem sumerskem dinastičnem obdobju.

Novo!!: Akadščina in Antične mezopotamske merske enote · Poglej več »

Antioh I. Soter

Antioh I. Soter (Soter pomeni Rešitelj) je bil od leta 281 do 261 pr.

Novo!!: Akadščina in Antioh I. Soter · Poglej več »

Antiohov valj

Antiohov valj je valj selevkidskega vladarja Antioha I. Soterja iz obdobja okoli 250 pr.

Novo!!: Akadščina in Antiohov valj · Poglej več »

Apiašal

Apiašal (akadsko 𒀀𒉿𒀀𒊩, A-pi-a-ŠAL) je bil vladar Starega asirskega cesarstva, ki je po Seznamu asirskih kraljev vladal okoli 2205 pr.

Novo!!: Akadščina in Apiašal · Poglej več »

Arrapha

Arrapha (akadsko Arrapḫa, arabsko أررابخا,عرفة‎) je bila starodavno mesto v sedanjem Kirkuku v severovzhodnem Iraku.

Novo!!: Akadščina in Arrapha · Poglej več »

Asarhadon

Asarhadonova stela Asarhadonov valj iz trdnjave Šalmaneser v Nimrudu Spomenik kralju Asarhadonu iz črnega bazalta, postavljen okoli leta 670 pr. n. št.; Britanski muzej, London Stebriček iz terakote z opisom Asarhadonove obnove Babilona; Britanski muzej, London Asarhadon (akadsko Aššur-aḥa-iddina, Ašur je dal brata, hebrejsko אֵסַר חַדֹּן, starogrško, Asaraddon,NEW ADVENT BIBLE: Ezra 4. Newadvent.org. Pridobljeno 17. avgusta 2012. latinsko Asor Haddan) je bil kralj Novoasirskega cesarstva, ki je vladal od leta 681 pr.

Novo!!: Akadščina in Asarhadon · Poglej več »

Asirci

Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.

Novo!!: Akadščina in Asirci · Poglej več »

Asirija

Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.

Novo!!: Akadščina in Asirija · Poglej več »

Astjag

Astjag (iz grškega po Herodotu Ἀστυάγης, Astyages, po Kteziju Astyigas, po Diodorju Aspadas, novoperzijsko ارشتیویگَ, *Aršti-vaiga, akadsko Ištumegu) je bil zadnji kralj Medijskega cesarstva, ki je vladal od leta 585 do 550 pr.

Novo!!: Akadščina in Astjag · Poglej več »

Asurbanipal

'''Eugène Delacroix: ''Asurbanipalova smrt'''''. Znano Delacroixovo delo prikazuje vladarjevo smrt in pokol vseh njegovih žena ob tem trenutku. Asurbanipal ali Ašurbanipal (akadsko Aššur-bāni-apli, sirsko ܐܫܘܪ ܒܢܐ ܐܦܠܐ‎, Ašur je ustvarjalec dediča) je bil asirski kralj, sin kralja Asarhadona in zadnji močni vladar Novoasirskega cesarstva (934-627 pr. n. št.),.

Novo!!: Akadščina in Asurbanipal · Poglej več »

Asurbanipalova knjižnica

Asurbanipalova kraljeva knjižnica, imenovana po zadnjem velikem vladarju Asirskega cesarstva Asurbanipalu, je zbirla več kot 30.000 klinopisnih glinastih tablic in fragmentov iz 7.

Novo!!: Akadščina in Asurbanipalova knjižnica · Poglej več »

Šakkanakku

Idi-ilumovem kipu, ki se glasi: ''"Idi-ilum, šakkanakku Marija"''; v tem napisu je zapisan sumerski naslov 𒄊 ''šagina'' Šakkanakku (akadsko 𒇽𒃻𒃶𒅘𒆪 šakkanakku, sumersko 𒄊𒀴, GIR.NITA ali šagina) je bil uradni naslov vojaškega guvernerja.

Novo!!: Akadščina in Šakkanakku · Poglej več »

Šalmaneser I.

Šalmaneser I. stresa prah Arinnuja pred svojega boga; ilustracija v Hutchinsonovi ''Zgodbi narodov'' Šalmaneser I. (akadsko Šulmanu-ašaredu, (bog) Šulmanu je vzvišen) je bil kralj Srednjeasirskega kraljestva, ki je vladal od 1274 pr.

Novo!!: Akadščina in Šalmaneser I. · Poglej več »

Šalmaneser V.

Šalmaneser V. (akadsko Šulmanu-ašarid, hebrejsko שַׁלְמַנְאֶסֶר‬, sodobno hebrejsko Šalman’eser, tibersko Šalmanʼéser, grško Salamanassar; latinsko Salmanasar) je bil kralj Asirije in Babilonije, ki je vladal od 727 do 722 pr.

Novo!!: Akadščina in Šalmaneser V. · Poglej več »

Šamši-Adad I.

Šamši-Adad I. (akadsko Šamši-Adad I, amorejsko Šamši-Addu I) je bil amorejski plemenski poglavar, ki je za Staro asirsko cesarstvo osvojil večino Sirije, Anatolije in gornje Mezopotamije in od okoli 1809 pr.

Novo!!: Akadščina in Šamši-Adad I. · Poglej več »

Šar-Kali-Šari

Šar-Kali-Šari ali Šarkališari (akadsko kralj kraljev) je bil kralj Akadskega cesarstva, ki je vladal 25 (ali 24) let okoli leta 2100 pr.

Novo!!: Akadščina in Šar-Kali-Šari · Poglej več »

Šerdeni

Šerdeni v bitki, slika v templju Medinet Habu Šerdeni (egipčansko šrdn, šꜣrdꜣnꜣ ali šꜣrdynꜣ, ugaritsko šrdnn(m) in trtn(m), morda akadsko še–er–ta–an–nu) so bili ena od več skupin Ljudstev z morja z vzhodnega Sredozemlja, ki se pojavljajo v egipčanskih in ugaritskih zgodovinskih in ikonografskih zapisih iz 2.

Novo!!: Akadščina in Šerdeni · Poglej več »

Babilon

Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.

Novo!!: Akadščina in Babilon · Poglej več »

Babilonija

Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.

Novo!!: Akadščina in Babilonija · Poglej več »

Babilonska matematika

kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.

Novo!!: Akadščina in Babilonska matematika · Poglej več »

Babilonsko-asirska književnost

Glinena ploščica Izraz babilonsko-asirska književnost se uporablja kot oznaka za vse književnosti ljudstev na območju Mezopotamije, njeni začetniki pa so Sumerci (3. tisočletje pr. n. št. v južni Mezopotamiji).

Novo!!: Akadščina in Babilonsko-asirska književnost · Poglej več »

Bad-tibira

Bad-tibira (slovensko Obzidje obdelovalcev bakra ali Trdnjava kovačev, akadsko Dûr-gurgurri, grško Παντιβίβλος), sodobni Tell al-Medineh v južnem Iraku, je bilo antično sumersko mesto, ki je po Seznamu sumerskih kraljev nastalo že pred vesoljnim potopom.

Novo!!: Akadščina in Bad-tibira · Poglej več »

Behistunski napis

Behistunski, Bistunski ali Bisutunski napis (sodobno perzijsko بیستون, staroperzijsko Bagastana – Božje mesto), trojezični napis na gori Behistun pri mestu Kermanšah v provinci Kermanšah v zahodnem Iranu.

Novo!!: Akadščina in Behistunski napis · Poglej več »

Bel (mitologija)

Palmire; desno od njega so bogovi Baalšamin, Jarhibol in Aglibol Bêl (iz akadskega Belu, slovensko gospod, gospodar) je naslov in ne osebno ime.

Novo!!: Akadščina in Bel (mitologija) · Poglej več »

Belšazar

Belšazar (biblijsko hebrejsko בלשאצר, Baltazar, akadsko Bēl-šarra-uṣur, Bel ščiti (varuje) kralja grško Baltazar) je bil babilonski princ, sin zadnjega kaldejskega kralja Nabonida, * 6.

Novo!!: Akadščina in Belšazar · Poglej več »

Berosus

Berosus (tudi Berossus, Berossos, Berosos, Beros; akadsko Bel-Usur, Bel-usur, Bēl-rē'ušu, Bêl-re'ušunu ali Belriušu, starogrško: Bérossos), kaldejski duhovnik, pisec, zgodovinar in mogoče astronom, * okoli 310 pr. n. št., † okoli 240 pr. n. št.

Novo!!: Akadščina in Berosus · Poglej več »

Borsipa

Borsipa (sumersko BAD.SI.(A).AB.BAKI, akadsko Barsip in Til-Barsip, arabsko بورسيبا) ali Birs Nimrud je arheološko najdišče v iraški provinci Babilon.

Novo!!: Akadščina in Borsipa · Poglej več »

Dagon

Dagon ali Dagan je bil staro mezopotamsko in kanaansko božanstvo.

Novo!!: Akadščina in Dagon · Poglej več »

Dejok

Dejok ali Dia-oku (akadsko Daiukku, elamsko Dajauka grško, Deiókis) je bil ustanovitelj in prvi šah (kralj) in svečenik Medijskega kraljestva, * ni znano, † 675 pr. n. št. Njegovo ime ima v različnih virih različne oblike.

Novo!!: Akadščina in Dejok · Poglej več »

Dingir

Ime simurumskega kralja Iddin-Sina (𒀭𒄿𒋾𒀭𒂗𒍪, I-ti-n Sîn); znak ''"dingir"'' pred imenom pomeni ''"božanski"'', sredi imena pa glas ''"n"''; stela v Muzeju Sulejmanija, Irak Dingir (običajno prečrkovano kot diĝir, izgovorjeno kot /diŋir/) je klinopisni znak, najpogosteje določilnik za božanstvo, vendar ima tudi več drugih pomenov.

Novo!!: Akadščina in Dingir · Poglej več »

Dumuzi

Dumuzi, kasneje znan kot Tammuz, je bil mezopotamski bog, povezan s pastirji in prvi mož boginje Inane, kasneje znane kot Ištar.

Novo!!: Akadščina in Dumuzi · Poglej več »

Dur-Kurigalzu

| name.

Novo!!: Akadščina in Dur-Kurigalzu · Poglej več »

Ebla

Ebla (arabsko إبلا‎, sodobno تل مرديخ, Tell Mardikh) je bila eno od najstarejših kraljestev v Siriji.

Novo!!: Akadščina in Ebla · Poglej več »

Eblaitščina

Eblaitščina ali stara sirščina je izumrli semitski jezik, ki se je govoril v 3.

Novo!!: Akadščina in Eblaitščina · Poglej več »

Egipčansko-hetitski mirovni sporazum

Arheološki muzeji, Istanbul Amon-Rajev tempelj, Karnak Egipčansko-hetitski mirovni sporazum, znan tudi kot Večni sporazum, Srebrni sporazum in Kadeški sporazum, je mirovni sporazum, ki sta ga šestnajst let po slavni bitki pri Kadešu okoli leta 1259 pr.

Novo!!: Akadščina in Egipčansko-hetitski mirovni sporazum · Poglej več »

Ekallatum

Kraljestvo Šamši-Adada I. (vladal 1814-1782 pr n. št.) Ekallatum (akadsko 𒌷𒂍𒃲𒈨𒌍, URUE2.GAL.MEŠ, Ekallātum, "palače") je bilo starodavno mesto v Gornji Mezopotamiji.

Novo!!: Akadščina in Ekallatum · Poglej več »

El

El ali Il (pisano alef-lamed, hebrejsko אל‎, klasično sirsko ܐܠ‎, arabsko إل‎ ali إله, sorodno z akadskim ilu) je severozahodnosemitska beseda, ki pomeni boga ali božanstvo, in osebno ime enega od več glavnih starodavnih srednjevzhodnih bogov.

Novo!!: Akadščina in El · Poglej več »

Elam

Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.

Novo!!: Akadščina in Elam · Poglej več »

Emar

Emar, sodobni Tell Meskene, je arheološko najdišče v Guvernatu Alep, Sirija.

Novo!!: Akadščina in Emar · Poglej več »

Ensi

Ensi ali patesi (sumersko klinopisno EN.SI ali PA.TE.SI, (100x24px100x28px100x24px), ki morda pomeni gospodar orne zemlje, posojen v akadščino kot iššakkum) je sumerski naslov, s katerim so naslavljali vladarja ali princa mestne države.

Novo!!: Akadščina in Ensi · Poglej več »

Ep o Gilgamešu

Ep o Gilgamešu je najpomembnejši ep babilonsko-asirske književnosti in najstarejša junaško-mitološka pesnitev nasploh.

Novo!!: Akadščina in Ep o Gilgamešu · Poglej več »

Eriba-Adad I.

Eriba-Adad I. (akadsko mSU-dIM ali mSU-d10, (bog) Adad je nadomestil) je bil od leta 1392 pr.

Novo!!: Akadščina in Eriba-Adad I. · Poglej več »

Eridu

Eridu (klinopisno NUN.KI, sumersko eriduki, akadsko irîtu) je arheološko najdišče v južni Mezopotamiji v sedanjem Tell Abu Šahrainu, Governorat Dhi Qar, Irak.

Novo!!: Akadščina in Eridu · Poglej več »

Filistejci

Gat Filistejci (hebrejsko פְּלִשְׁתִּים pelištīm, novoegipčansko Peleset) so bili staroveško ljudstvo, naseljeno v Filisteji, ozemlju med Sredozemskim morjem, Sirsko-arabsko puščavo, južnim Libanonom in Mrtvim morjem.

Novo!!: Akadščina in Filistejci · Poglej več »

Georgijski smerni kamni

Georgijski smerni kamni (angleško Georgia Guidestones) so bili granitni spomenik, postavljen leta 1980 v okrožju Elbert v ameriški zvezni državi Georgija.

Novo!!: Akadščina in Georgijski smerni kamni · Poglej več »

Gilgameš

Gilgameš, prvotno Bilgameš, je bil kralj Uruka v Mezopotamiji, ki je živel v obdobju 2800-2500 pr.

Novo!!: Akadščina in Gilgameš · Poglej več »

Giz

Gíz (ግዕዝ) je starodavni etiopski semitski jezik, ki ga uporablja le še etiopska tevahedska pravoslavna cerkev in izraelska manjšina v Etiopiji za svete knjige in bogoslužje.

Novo!!: Akadščina in Giz · Poglej več »

Glinena tablica

elamskimi mesti. Glinena tablica, kopija spomeniškega napisa, okoli leta 2270 pr. n. št. (glej Maništušujev obelisk) Glinéna táblica (tudi glínasta plôščica) akadsko ṭuppu(m) 𒁾je bila v antičnem Bližnjem vzhodu ena prvih materialnih osnov knjig in sredstev za zapisovanje, še posebej za pisanje v klinopisu.

Novo!!: Akadščina in Glinena tablica · Poglej več »

Gudea

Gudea (sumersko 𒅗𒌤𒀀, Gu3-de2-a) je bil od okoli 2144–2124 pr.

Novo!!: Akadščina in Gudea · Poglej več »

Gutijci

Gutijci, tudi Gutejci, Guti, Kuti, Kurti in Kurdi, so bili ljudstvo s severnega in osrednjega dela gorovja Zagros, ki so po propadu Akadskega cesarstva okoli leta 2154 pr.

Novo!!: Akadščina in Gutijci · Poglej več »

Hadad

Hadad (ugaritsko 𐎅𐎄 Haddu), Adad (akadsko 𒀭𒅎) ali Iškur (sumersko) je bil bog groma in dežja v kanaanskem in starodavnih mezopotamskih verstvih.

Novo!!: Akadščina in Hadad · Poglej več »

Hanun-Dagan

Hanun-Dagan (slovensko Dagan je milostljiv) je bil šakkanakku (vojaški guverner) in kralj Marija, ki je vladal okoli 2016-2008 pr.

Novo!!: Akadščina in Hanun-Dagan · Poglej več »

Harran

Harran je mesto in pokrajina v provinci Şanlıurfa v jugovzhodni Turčiji, znan tudi kot Carrhae.

Novo!!: Akadščina in Harran · Poglej več »

Hatušili I.

Hatušili I. (hetitsko Ḫattušili I., slovensko kralj Hatuše) je bil kralj hetitskega Starega kraljestva, ki je vladal okoli 1586–1556 pr.

Novo!!: Akadščina in Hatušili I. · Poglej več »

Hazor

Tel Hazor (hebrejsko תל חצור‬), tudi Hacor (חצור‬) in Tell el-Qedah (arabsko تل القضاه‎), je arheološki tel (grič) na mestu starodavnega Hazorja v južnem delu doline Hula v Gornji Galileji, Izrael, severno od Galilejskega jezera.

Novo!!: Akadščina in Hazor · Poglej več »

Hendžer

Userkare Hendžer je bil enaindvajseti faraon Trinajste egipčanske dinastije, ki je vladala v drugem vmesnem obdobju Egipta.

Novo!!: Akadščina in Hendžer · Poglej več »

Hetiti

Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.

Novo!!: Akadščina in Hetiti · Poglej več »

Hirkanija

Hirkanija je bila zgodovinska pokrajina in satrapija v sedanjih iranskih pokrajinah Golestan, Mazandaran in Gilan in delu Turkmenistana.

Novo!!: Akadščina in Hirkanija · Poglej več »

Hurijščina

Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.

Novo!!: Akadščina in Hurijščina · Poglej več »

Huriti

Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.

Novo!!: Akadščina in Huriti · Poglej več »

Išbi-Era

Išbi-Era (akadsko 𒀭𒅖𒁉𒀴𒊏 Išbi-erra, na sodobnih napisih klinopisno diš-bi-ir₃-ra) je bil ustanovitelj sumerske Isinske dinastije, ki je vladal okoli 1953 pr.

Novo!!: Akadščina in Išbi-Era · Poglej več »

Iški-Mari

Iški-Mari ali Išgi-mari (𒅖𒄄𒈠𒌷 iš11-gi4-ma-rí), je bil kralj Drugega marijskega kraljestva, ki je vladal okoli 2350-2330 pr.

Novo!!: Akadščina in Iški-Mari · Poglej več »

Igigi

Igigi so bili bogovi nebes v mezopotamskih mitologijah.

Novo!!: Akadščina in Igigi · Poglej več »

Iku-Šamagan

Iku-Šamagan (klinopisno 𒄿𒆪𒀭𒊭𒈠𒃶, i-ku-Dša-ma-gan)Lambert, Maurice (1970).

Novo!!: Akadščina in Iku-Šamagan · Poglej več »

Ikun-Šamaš

Ikun-Šamaš ali Iku-Šamaš (klinopisno 𒄿𒆪𒀭𒌓)Spycket 1981, str.

Novo!!: Akadščina in Ikun-Šamaš · Poglej več »

Ikunum

Ikunum (akadsko 𒄿𒆪𒉡, I-ku-nu) je bil kralj Asirije, ki je vladal od leta 1867 pr.

Novo!!: Akadščina in Ikunum · Poglej več »

Irkalla

Odtis sumerskega valjastega pečatnika, na katerem demoni galluji v podzemnem svetu mučijo boga Dumuzija Starodavni mezopotamski podzemni svet se je v sumerskem jeziku najpogosteje imenoval Kur, Irkalla, Kukku, Arali ali Kigal in v akadskem jeziku Erṣetu.

Novo!!: Akadščina in Irkalla · Poglej več »

Iyar

Iyar (hebrejsko: אִייָר or אִיָּר, standardno Iyyar tiberijsko; akadsko, kar pomeni »rozeta, cvet«) je osmi mesec v civilnem letu in drugi mesec hebrejskega koledarja.

Novo!!: Akadščina in Iyar · Poglej več »

Jahdun-Lim

Jahdun-Lim (akadsko ia-aḫ-du-li-im) je ime dveh kraljev Gornje Mezopotamije: kralja Marija, ki je vladal v 19.-18.

Novo!!: Akadščina in Jahdun-Lim · Poglej več »

Kadeš

Kadeš je bil starodavno mesto v Levantu blizu prehodne plitvine na reki Oront.

Novo!!: Akadščina in Kadeš · Poglej več »

Kambiz I.

Kambiz I. ali Kambiz Starejši (iz starogrškega Καμβύσης, Kambíses, perzijsko Kambūǰiya, elamsko Kanbuziya, akadsko Kambuziya, aramejsko Knbwzy) je bil od okoli 580 pr.

Novo!!: Akadščina in Kambiz I. · Poglej več »

Kanaan

Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן‬, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.

Novo!!: Akadščina in Kanaan · Poglej več »

Kapadokija

Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.

Novo!!: Akadščina in Kapadokija · Poglej več »

Karum

Osrednja Anatolija v obdobju karumov Karum (akadsko kārum, nabrežje, pristan, trgovska četrt, mn. kārū, iz sumerskega kar, utrdba (pristanišča), valobran je bil staroveška asirska trgovska postaja v Anatoliji, Turčija. Karumi so obstajali od okoli 25. stoletja pr. n. št. do 18. stoletja pr. n. št. Glavno središče trgovanja je bil karum Kaneš, zdaj Kültepe, Turčija.

Novo!!: Akadščina in Karum · Poglej več »

Kasiti

Kasiti so bili starodavno bližnjevzhodno ljudstvo, ki je po propadu Starobabilonskega cesarstva vladalo v Babiloniji od približno 1531 do 1155 pr.

Novo!!: Akadščina in Kasiti · Poglej več »

Kültepe

Kültepe, dobesedno "Pepelnat hrib", je arheološko najdišče v Provinci Kayseri, Turčija.

Novo!!: Akadščina in Kültepe · Poglej več »

KI (klinopis)

KI (Borger 2003 nr. 737; U+121A0 𒆠) je klinopisni znak za "zemljo".

Novo!!: Akadščina in KI (klinopis) · Poglej več »

Kiš

Antična sumerska mesta Kiš (sumersko Kiš, transliterirano Kiŝki, akadsko kiššatu) je bilo antično mesto v Sumeriji, za katero se domneva, da je stalo blizu sedanjega Tell al-Uhaymirja v iraškem governoratu Babil, kakšnih 12 km vzhodno od Babilona in 80 km južno od Bagdada.

Novo!!: Akadščina in Kiš · Poglej več »

Kir II.

''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.

Novo!!: Akadščina in Kir II. · Poglej več »

Klinopis

Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.

Novo!!: Akadščina in Klinopis · Poglej več »

Kudur-Mabuk

Ustanovitveni kipec ženske s košaro s posvetilom larškega vladarja Kudur-Mabuga (1770 pr. n. št.); Pergamski muzej, Berlin Kudur-Mabuk (akadsko Ku-du-ur-ma-bu-uk) je bil vladar Elama in oče (in sovladar) larških kraljev Varad-Sina in Rim-Sina I..

Novo!!: Akadščina in Kudur-Mabuk · Poglej več »

Kudurru

kasitskega obdobja, najden pri Bagdadu; Kabinet medalj, Pariz Kudurru je bil dokument, napisan na kamnu, ki se je v kasitskem obdobju Babilonije od 16.

Novo!!: Akadščina in Kudurru · Poglej več »

Lagaš

Lagaš ali Lagas (sumersko Lagaški, klinopisno.LAKI ali.LAKI, skladišče, kašča ali zakladnica, akadsko Nakamtu), sedanji Tell Al-Hiba, governorat Dhi Qar, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto severozahodno od sotočja Evfrata in Tigrisa in vzhodno od Uruka in približno 22 km vzhodno od sodobnega Ash Shatraha v Iraku.

Novo!!: Akadščina in Lagaš · Poglej več »

Lahamu

Lahamu, tudi Lakamu, Lahos in Lumasi, ali asiro-akadsko Lamassu, je bila prvorojenka Abzuja in Tiamat v akadski mitologiji.

Novo!!: Akadščina in Lahamu · Poglej več »

Lahmu

Niniv, Mezopotamija Laḫmu, tudi Lakmu, Lahe, Lumasi ali asiro-akadsko Lamassu, je božanstvo iz akadske mitologije, ki je predstavljalo zodiak, starševske zvezde ali ozvezdja.

Novo!!: Akadščina in Lahmu · Poglej več »

Lugal

Detajl s sumerskega kipa kralja Adaba Lugaldaluja, ki je vladal sredi 3. tisočletja pr. n. št., na katerem je sumerski klinopisni znak ''lugal'' Lugal (sumersko LÚ.GAL, veliki mož, novoasirsko LUGAL, lugal) je bil eden od več sumerskih nazivov vladarjev mestnih držav.

Novo!!: Akadščina in Lugal · Poglej več »

Lulubi

Lulubi (akadsko 𒇻𒇻𒉈, Lu-lu-bi ali akadsko 𒇻𒇻𒉈𒆠, Lu-lu-biki, "Država Lulubov") je bila skupina prediranskih plemen v 3.

Novo!!: Akadščina in Lulubi · Poglej več »

Mari

Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري‎), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.

Novo!!: Akadščina in Mari · Poglej več »

Medijsko cesarstvo

Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.

Novo!!: Akadščina in Medijsko cesarstvo · Poglej več »

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Novo!!: Akadščina in Mezopotamija · Poglej več »

Mitani

Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.

Novo!!: Akadščina in Mitani · Poglej več »

Mušhuššu

Mušhuššu (𒈲𒄭𒄊), v preteklosti tudi sirrušu in sirruš, je bil mitološki hibrid, luskav zmaj z zadnjimi nogami podobnimi orlovim krempljem, mačjimi prednjimi nogami, dolgim vratom in repom, rogato glavo, kačjim jezikom in grebenom.

Novo!!: Akadščina in Mušhuššu · Poglej več »

Muzej anatolskih civilizacij, Ankara

Muzej anatolskih civilizacij (turško Anadolu Medeniyetleri Müzesi) je na južni strani ankarskega gradu v mestni četrti Atpazarı, Ankara, Turčija.

Novo!!: Akadščina in Muzej anatolskih civilizacij, Ankara · Poglej več »

Nabonid

Nabonid (akadsko Nabu-nāʾid), zadnji kaldejski kralj, vladal od 556 pr.

Novo!!: Akadščina in Nabonid · Poglej več »

Nabopolasar

Nabopolasar (akadsko Nabû-apal-uṣur) je bil prvi kaldejski kralj, ki je vladal od 626 pr.

Novo!!: Akadščina in Nabopolasar · Poglej več »

Nabu

Nabu (akadski klinopis 𒀭𒀝 Nabū, sirsko ܢܒܘ‎) je bil mezopotamski bog pismenosti, znanosti, pisarjev in modrosti.

Novo!!: Akadščina in Nabu · Poglej več »

Naburimani

Naburimani (tudi Naburimanu), kaldejski (babilonski) astronom, * 540 pr. n. št., † okoli 460 pr. n. št.

Novo!!: Akadščina in Naburimani · Poglej več »

Nebukadnezar I.

Nebukadnezar I. je bil četrti kralj Druge isinske dinastije in Četrte babilonske dinastije.

Novo!!: Akadščina in Nebukadnezar I. · Poglej več »

Nebukadnezar II.

Nebukadnezar II., drugi kaldejski kralj, ki je vladal od 605 pr.

Novo!!: Akadščina in Nebukadnezar II. · Poglej več »

NIN (klinopis)

Klinopisni znak NIN ("gospa"), sestavljen iz znakov MUNUS in TÚG NIN (iz akadske izgovarjave znaka EREŠ) je sumerska beseda, ki se je uporabljala za označevanje kraljice ali svečenice in se pogosto prevaja kot "gospa".

Novo!!: Akadščina in NIN (klinopis) · Poglej več »

Ninhursaga

Upodobitev Ninhursage (desno) Ninhursaga (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒄯𒊕, nin-ḫur-saŋ, DNIN-ḪUR.SAG, včasih prečrkovano kot Ninkharsag, znana tudi kot Damgalnuna ali Ninmah, je bila starodavna sumerska boginja mati, boginja gora in ena od sedmih velikih sumerskih božanstev. V svojem bistvu je boginja plodnosti. Hvalnice jo opevajo kot "pravo in veliko nebeško gospo" (morda zato, ker stoji na gori), sumerske kralje pa "hrani Ninhursagino mleko". Njeni lasje so včasih upodobljeni v obliki črke omega. Boginja včasih nosi rogasto pokrivalo in oprijeto krilo, pogosto s pentljami na ramenih. Pogosto nosi kij ali palico, včasih pa jo spremlja levji mladič na povodcu. Je zavetnica več sumerskih vladarjev. Njen soprog je bog Enlil. Njen simbol je bil podoben grški črki omega (Ω). Pojavil se je okoli leta 3500 pr. n. št. Njeno čaščenje je zamrlo okoli leta 1750 pr. n. št.

Novo!!: Akadščina in Ninhursaga · Poglej več »

Ninive

Ninive (akadsko Ninwe, klasično sirsko ܢ ܸ ܢ ܘ ܵ ܐ, Hebrejsko נינוה Nīnewē, grško Νινευή, perzijsko نینوا, latinsko Nineve, arabsko نينوى) je bilo glavno mesto Asirije v zadnjih nekaj desetletjih Asirskega cesarstva.

Novo!!: Akadščina in Ninive · Poglej več »

Ninurta

Ninurta (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒅁, DNIN.URTA, pomen imena ni znan),Black & Green 1992, str.

Novo!!: Akadščina in Ninurta · Poglej več »

Nipur

Nipur (URUEN.LIL, sumersko Nibru, pogosto logografsko zapisano kot EN.LÍLKI, Enlilovo mesto, akadsko Nibbur) je bil eno od najstarejših sumerskih mest.

Novo!!: Akadščina in Nipur · Poglej več »

Nuhaše

Staroveški Bližnji vzhod Nuhaše, Nuhaša ali Nuhaš je bila pokrajina v sedanji severozahodni Siriji, ki je cvetela v 2.

Novo!!: Akadščina in Nuhaše · Poglej več »

Nuzi

Nuzi ali Nuzu (akadsko Gasur), sedanji Yorgan Tepe, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto jugozahodno od sedanjega Kirkuka v bližini Tigrisa.

Novo!!: Akadščina in Nuzi · Poglej več »

Perzijski vrtovi

Tradicija in slog oblikovanja vrtov, ki ga predstavljajo perzijski vrtovi ali iranski vrtovi (perzijsko باغ ایرانی), primer rajskega vrta, so vplivali na oblikovanje vrtov od Andaluzije do Indije in širše Vrtovi Alhambre prikazujejo vpliv perzijske vrtne filozofije in sloga v mavrski palačni arhitekturi, od obdobja Al Andaluza v Španiji.

Novo!!: Akadščina in Perzijski vrtovi · Poglej več »

Prva urska dinastija

Prva urska dinastija je bila dinastija vladarjev Ura, Sumerija, ki je vladala v 26.

Novo!!: Akadščina in Prva urska dinastija · Poglej več »

Prve visoke civilizacije

Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.

Novo!!: Akadščina in Prve visoke civilizacije · Poglej več »

Puzur-Ašur I.

Puzur-Ašur I. (akadsko 𒁍𒀫𒀸𒋩, Pu-AMAR-Aš-ŠUR) je bil kralj Starega asirskega cesarstva, ki je vladal okoli leta 2000 pr.

Novo!!: Akadščina in Puzur-Ašur I. · Poglej več »

Rib-Hadda

Ahajsko-mikenska civilizacija Rib-Hadda, tudi Rib-Addi, Rib-Addu ali Rib-Adda, je bil kralj Biblosa sedi 14.

Novo!!: Akadščina in Rib-Hadda · Poglej več »

Sa'umu

Sa'umu je bil kralj (lugal) Drugega marijskega kraljestva, ki je vladal okoli 2416–2400 pr.

Novo!!: Akadščina in Sa'umu · Poglej več »

Saki

Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.

Novo!!: Akadščina in Saki · Poglej več »

Samsu-iluna

Samsu-iluna (amoritsko Šamšu) je bil sedmi kralj babilonske Amoritske dinastije, ki je vladal od 1750 do 1712 pr. n. št. (srednja kronologija) oziroma od 1686 do 1648 pr. n. št (kratka kronologija). Bil je sin in naslednik kralja Hamurabija in neznane matere. Njegovo vladavino so zaznamovali siloviti upori v pokrajinah, ki jih je osvojil njegov oče, in opustitev številnih pomembnih mest, predvsem v Sumeriji.Postgate (1994), str. 49–50.

Novo!!: Akadščina in Samsu-iluna · Poglej več »

Sanherib

Sanherib (akadsko Sîn-ahhī-erība, Sîn je nadomestil brate, sirsko ܣܝܢܚܪܝܒ‎, Sīnḥārīḇ, hebrejsko סַנְחֵרִיב‬, sodobno hebrejsko Sanḥērív, tibersko Sanḥēríḇ) je bila asirski kralj, ki je vladal od 705 pr.

Novo!!: Akadščina in Sanherib · Poglej več »

Sargon Akadski

Sargon Akadski, znan tudi kot Sargon Veliki (akadsko Šarru-kīnu, pravi kralj ali zakoniti kralj), je bil kralj semitskega Akadskega kraljestva, ki je vladal v 24.

Novo!!: Akadščina in Sargon Akadski · Poglej več »

Sargon I.

Sargon I., lahko tudi Šarru-kīn I. in Šarru-ken I., je bil kralj (išši’ak Aššur, "Ašurjev upravitelj") Starega asirskega cesarstva, ki je vladal od okoli 1920 pr.

Novo!!: Akadščina in Sargon I. · Poglej več »

Semitski jeziki

Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.

Novo!!: Akadščina in Semitski jeziki · Poglej več »

Seznam izumrlih jezikov

Seznam izumrlih jezikov.

Novo!!: Akadščina in Seznam izumrlih jezikov · Poglej več »

Seznam jezikoslovnih vsebin

Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.

Novo!!: Akadščina in Seznam jezikoslovnih vsebin · Poglej več »

Seznam jezikov

To je seznam jezikov sveta, zložen po abecedi s slovenskimi imeni.

Novo!!: Akadščina in Seznam jezikov · Poglej več »

Seznam kod ISO 639-2

ISO 639 ima tri sezname kod.

Novo!!: Akadščina in Seznam kod ISO 639-2 · Poglej več »

Sin (mitologija)

Sīn ali Suen (akadsko 𒂗𒍪 EN.ZU, izgovorjeno kot Su'en, Sîn) ali Nana (sumersko 𒀭𒋀𒆠 DŠEŠ.KI, DNANNA) je bil v mezopotamski sumerski, akadski, asirski in babilonski mitologijo bog lune.

Novo!!: Akadščina in Sin (mitologija) · Poglej več »

Sisig

Sisig (sumersko si-si\-, akadsko Zaqīqu, slovensko duh ali prikazen) je bil sumerski bog sanj in sin boga sonca Utuja.

Novo!!: Akadščina in Sisig · Poglej več »

Sodoma in Gomora

Sodoma in Gomora (/ ˈsɒdəm... ɡəˈmɒrə /) sta bili dve mesti, omenjeni v 1. Mojzesovi knjigi in v celotni hebrejski Bibliji, Novi zavezi in v devterokanonskih knjigah ter v Koranu in hadisu.

Novo!!: Akadščina in Sodoma in Gomora · Poglej več »

Staro asirsko cesarstvo

Staro asirsko cesarstvo (sumersko-akadski klinopis 𒆳𒀭𒊹𒆠 KUR AN-ŠAR2KI, asirski klinopis 80px mat aš-šurKI, »Država mesta boga Aššurja«, fonetsko tudi 70px mat da-šur) je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine.

Novo!!: Akadščina in Staro asirsko cesarstvo · Poglej več »

Sulili

Sulili (akadsko 𒋢𒇷𒇷, Su-li-li) je bil vladar Starega asirskega cesarstva, Meissner, Bruno (1990).

Novo!!: Akadščina in Sulili · Poglej več »

Sumerščina

Sumerščina (sumersko EME.G̃IR15) je izumrl izoliran jezik antičnih Sumercev, ki se je govoril v južni Mezopotamiji, sedanjem južnem Iraku.

Novo!!: Akadščina in Sumerščina · Poglej več »

Sumerija

Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.

Novo!!: Akadščina in Sumerija · Poglej več »

Sumur

Sumur (biblijsko hebrejsko צְמָרִי‬, egipčansko Smr, akadsko Sumuru, asirsko Simirra) je bilo feničansko mesto in veliko trgovsko središče v sedanji Siriji.

Novo!!: Akadščina in Sumur · Poglej več »

Suza, Perzija

Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ‎, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.

Novo!!: Akadščina in Suza, Perzija · Poglej več »

Tablica pritožb Ea-nasirju

Tablica v Britanskem muzeju. Tablica pritožb Ea-nāṣirju (81) je glinena tablica, napisana okrog 1750 pr.

Novo!!: Akadščina in Tablica pritožb Ea-nasirju · Poglej več »

Tablica usod

Tablica usod, pogosto napačno Tablica usode (sumersko 𒁾𒉆𒋻𒊏 dub namtarra akadsko ṭup šīmātu, ṭuppi šīmāti) v mezopotamski mitologiji je bila tablica iz gline z besedilom v klinopisu in potrjena z valjastimi pečati, ki je veljala za trajen pravni dokument boga Enlila, vladarja vesolja in zato najvišje avtoritete.

Novo!!: Akadščina in Tablica usod · Poglej več »

Tarz

Tarz (turško Tarsus, hetitsko Tarsa, grško Ταρσός, Tarsós, armensko Տարսոն Tarson, hebrejsko תרשיש Ṭarśīś, arabsko طَرَسُوس‎ Ṭarsūs) je zgodovinsko mesto v južni osrednji Turčiji približno 20 km severno od sredozemske obale.

Novo!!: Akadščina in Tarz · Poglej več »

Tell Šejk Hamad

Tell Šejk Hamad (arabsko تل الشيخ حمد‎) ali Dur-Katlimmu je arheološko najdišče v vzhodni Siriji ob spodnjem toku reke Habur, Kühne, Hartmut, ur.

Novo!!: Akadščina in Tell Šejk Hamad · Poglej več »

Tell Bejdar

Tell Bejdar (arabsko تل بيدر) je vas in arheološko najdišče v guvernatu Al-Hasakah v severovzhodni Siriji.

Novo!!: Akadščina in Tell Bejdar · Poglej več »

Tell Brak

Tell Brak, Nagar ali Navar je bil starodavno mesto v sirski pokrajini Gornji Habur v bližini sedanje vasi Tell Brak, 50 km severovzhodno od mesta Al-Hasaka v Guvernatu Al-Hasaka.

Novo!!: Akadščina in Tell Brak · Poglej več »

Tell Kazel

Tell Kazel jo grič ovalne oblike, ob vznožju dolg 350 m in širok 325 m. Na vrhu se zmanjša na približno 200 x 200 m. Grič stoji v sirskem guvernatu Tartus približno 18 km južno od Tartusa.

Novo!!: Akadščina in Tell Kazel · Poglej več »

Tiglat-Pileser I.

Tiglat-Pileser (iz hebrejske oblike תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר, Tiglath-Pileser akadskega Tukultī-apil-Ešarra, "moje zaupanje je v sinu Ešare") je bil kralj Asirije, ki je vladal v srednjeasirkem obdobju od leta 1115 do 1076 pr.

Novo!!: Akadščina in Tiglat-Pileser I. · Poglej več »

Tiglat-Pileser II.

Tiglat-Pileser II. (hebrejsko תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר ali תִּלְּגַת פִּלְנְאֶסֶר Tiglat Pileser iz akadskega Tukultī-apil-Ešarra) je bil kralj Asirije, ki je vladal od leta 967 pr.

Novo!!: Akadščina in Tiglat-Pileser II. · Poglej več »

Tiglat-Pileser III.

Tiglat-Pileser III. (klinopisno 𒆪𒋾𒀀𒂍𒊹𒊏 TUKUL.TI.A.É.ŠÁR.RA, akadsko Tukultī-apil-Ešarra, poslovenjeno moje zaupanje je v Eššarjevem sinu, hebrejsko תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר‬ Tiglat Pil’eser) je bil slaven kralj Asirije, ki je vladal od leta 745 do 727 pr.

Novo!!: Akadščina in Tiglat-Pileser III. · Poglej več »

Tretja urska dinastija

Tretja urska dinastija ali Ur III, znana kot utemeljiteljica t. i. Novosumerskega cesarstva, je bila sumerska dinastija, ki je v 21.

Novo!!: Akadščina in Tretja urska dinastija · Poglej več »

Ušpija

Ušpija (akadsko 𒍑𒉿𒀀, Uš-pi-a) je bil zgodnji asirski kralj, ki je vladal od okoli 2050 do 2030 pr.

Novo!!: Akadščina in Ušpija · Poglej več »

Ugarit

Ugarit je feničansko arheološko najdišče v Siriji, nekaj km severno od pristaniškega mesta Latakija, v bližini modernega naselja Ras Šamra (arabsko رأس شمره).

Novo!!: Akadščina in Ugarit · Poglej več »

Ugaritska besedila

Baalov krog, najbolj znano Ugaritsko besedilo,Aaron Demsky (1977). ''"A Proto-Canaanite Abecedary dating from the period of the Judges and its implications for the history of the Alphabet"''. Tel Aviv. 4:47ff. razstavljeno v Louvreu Ugaritska besedila so korpus starodavnih klinopisnih besedil, odkritih leta 1928 v Ugaritu (Ras Shamra) in Ras ibn Haniju, Sirija.

Novo!!: Akadščina in Ugaritska besedila · Poglej več »

Ur (klinopis)

Klinopisni znak '''ur''' Znak '''ur''' v besedi Jeruzalem Klinopisni znak ur (20px) je pogosto rabljen znak v Epu o Gilgamešu, Amarnskih pismih in drugih klinopisnih besedilih.

Novo!!: Akadščina in Ur (klinopis) · Poglej več »

Uruk

Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko אֶרֶךְ, starogrško: Ὀρχόη, Ὠρύγεια, arabsko وركاء) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.

Novo!!: Akadščina in Uruk · Poglej več »

Utu

Mezopotamski sončni bog Šamaš na reliefu iz Nimruda Utu (akadski prevod sumerskega UD - Sonce, asirsko-babilonsko Šamaš – Sonce) je bil v sumerski mitologiji bog Sonca.

Novo!!: Akadščina in Utu · Poglej več »

Viktor Korošec

Viktor Korošec, slovenski pravnik, * 17. december 1899, Ljubljana, † 16. november 1985, Ljubljana.

Novo!!: Akadščina in Viktor Korošec · Poglej več »

Vodna ura

Vodna ura ali klepsidra (grško κλερδρα iz κλέπτειν kleptein, 'ukrasti'; ὕδωρ hydor, 'voda') je vsak merilnik časa, s katerim se čas meri z reguliranim pretokom tekočine v (dotočni tip) ali iz (iztočni tip) posode in kjer se nato izmeri količina.

Novo!!: Akadščina in Vodna ura · Poglej več »

Zababa

Zababa (sumersko 𒀭𒍝𒂷𒂷 dza-ba4-ba4), včasih tudi Zamama, je bil bog vojne in zaščitnik mesta Kiš v starodavni Mezopotamiji.

Novo!!: Akadščina in Zababa · Poglej več »

Zalpuva

Hetitsko cesarstvo z "Zalpuvo na Črnem morju"; Zalpuva iz Analov Hatušilija I. je postavljena v Tilmen Höyük okoli 90 kilometers severovzhodno od Alalaha Zalpuva ali Zalpa je še neodkrito mesto v Anatoliji, ustanovljeno v bronasti dobi okoli 17.

Novo!!: Akadščina in Zalpuva · Poglej več »

Zgodovina Armenije

Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.

Novo!!: Akadščina in Zgodovina Armenije · Poglej več »

Zimri-Lim

Zimri-Lim (akadsko zi-im-ri-li-im) je bil od okoli 1775 do 1761 pr.

Novo!!: Akadščina in Zimri-Lim · Poglej več »

Ziusudra

Ziusudra (starobabilonsko 𒍣𒌓𒋤𒁺 zi-ud-su₃-ra2, novoasirsko 𒍣𒋤𒁕 zi-sud-da, grško Ξίσουθρος, Ksisutros) Šurupaški je bil po Seznamu sumerskih kraljev (dopolnjena izdaja WB-62) zadnji sumerski kralj pred vesoljnim potopom, ki je vladal okoli 2900 pr.

Novo!!: Akadščina in Ziusudra · Poglej več »

1. Mojzesova knjiga

hebrejščini na jajčno lupino - razstavni eksponat muzeja v Jeruzalemu 1.

Novo!!: Akadščina in 1. Mojzesova knjiga · Poglej več »

Preusmerja sem:

Akadsko.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »