1 (število)

1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.

Uporabi AI

Kazalo

1. 258 odnosi: A, A1, Alfa, Algebrska geometrija, Anno Domini, Arabske številke, Aritmetično-geometrična sredina, Aritmetika, Armenske številke, Armenski dram, Azteški koledar, Šestdesetiški številski sistem, Šestkotniško število, Štefan Znám, Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha, Številka, Število, Število Markova, Število praštevil, Številski znak, Števka, Čilenski peso, Bellovo število, Binomski koeficient, Boltzmannova konstanta, Braillova pisava, Brezrazsežna količina, Cahenova konstanta, Cantorjeva množica, Catalanovo število, Celo število, Conwayjevo zaporedje, Cullenovo število, David Singmaster, Decimalno ločilo, Delitelj, Deljivost brez kvadrata, Desetiški številski sistem, Desetiški ulomek, Diferencialna enačba, Dvojiški številski sistem, Dvojna zvezda, Eden (razločitev), Električna susceptibilnost, Elektronvolt, Enakokraki pravokotni trikotnik, Engelov razvoj, Enokotnik, Enota, Enotska kocka, ... Razširi indeks (208 več) » « Shrink indeks

A

A a A je prva črka slovenske abecede in latinice.

Poglej 1 (število) in A

A1

A1, a1 ali A-1 je lahko.

Poglej 1 (število) in A1

Alfa

Álfa (grško:; velika črka: Α, mala črka: α) je prva črka grške abecede in ima številčno vrednost 1.

Poglej 1 (število) in Alfa

Algebrska geometrija

geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.

Poglej 1 (število) in Algebrska geometrija

Anno Domini

Anno Domini, s kratico AD (latinsko za leta Gospodovega ali v letu Gospodovem) je latinska besedna zveza, ki se tradicionalno uporablja pri številčenju let od Jezusovega rojstva naprej.

Poglej 1 (število) in Anno Domini

Arabske številke

Arábske števílke so daleč najbolj razširjena oblika simbolizma za predstavitev števil.

Poglej 1 (število) in Arabske številke

Aritmetično-geometrična sredina

Aritmétično-geométrična sredína dveh realnih števil in je v matematiki srednja vrednost, določena na naslednji način: Najprej se izračuna aritmetična sredina števil in.

Poglej 1 (število) in Aritmetično-geometrična sredina

Aritmetika

Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.

Poglej 1 (število) in Aritmetika

Armenske številke

Starodavni armenski številski sistem se je v precejšnji meri zgledoval po grškem in hebrejskem.

Poglej 1 (število) in Armenske številke

Armenski dram

Bankovec za 50 armenskih dramov Bankovec za 100 armenskih dramov Dram (armensko դրամ) je denarna enota v Republiki Armeniji in Gorskem Karabahu.

Poglej 1 (število) in Armenski dram

Azteški koledar

Aztéški koledár je bil koledar Aztekov iz predkolumbovske Mehike.

Poglej 1 (število) in Azteški koledar

Šestdesetiški številski sistem

Šestdesetíški ali seksagezimálni števílski sistém je številski sistem z osnovo 60.

Poglej 1 (število) in Šestdesetiški številski sistem

Šestkotniško število

Šestkótniško števílo ali šesterokótniško števílo ali je v matematiki figurativno (oziroma mnogokotniško) število, ki ga lahko razmestimo v obliko pravilnega šestkotnika.

Poglej 1 (število) in Šestkotniško število

Štefan Znám

Štefan Znám, slovaški matematik, * 9. februar 1936, vas Veľký Blh, Češkoslovaška (sedaj Slovaška), † 17. julij 1993, Bratislava, Slovaška.

Poglej 1 (število) in Štefan Znám

Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha

Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha. Leta 1947 je teolog in muzikolog Friedrich Smend izdal študijo, ki je navajala, da je Bach pogosto uporabljal naravni red številčne abecede (A.

Poglej 1 (število) in Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha

Številka

Števílka je beseda, znak ali skupina znakov (števk, glifov), s katerimi predstavimo število.

Poglej 1 (število) in Številka

Število

kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.

Poglej 1 (število) in Število

Število Markova

Števílo Markova je v teoriji števil pozitivno celo število x, y ali z, ki je ena od rešitev kvadratne diofantske enačbe Markova: Prva števila Markova so: dvojiškem drevesu. in predstavljajo koordinate markovskih trojic: Števila se imenujejo po Andreju Andrejeviču Markovu starejšem.

Poglej 1 (število) in Število Markova

Število praštevil

Števílo práštevíl je v matematiki nemultiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega realnega števila x\,, ki se jo označi s \pi (x)\,, in da število praštevil, ki ne presegajo x\,.

Poglej 1 (število) in Število praštevil

Številski znak

Števílski znák, tudi lójtra, ograjica, oktotórp, lestev, višaj, je tipografski znak in ime za simbol #, ki se rabi na različne načine, na primer v nekaterih državah za oznako številke/števila ali številske vrednosti (oznaka »#1« npr.

Poglej 1 (število) in Številski znak

Števka

hindujsko-arabskega številskega sestava, razporejenih po vrednosti Štévka ali (števílčna) cífra je v matematiki in računalništvu znamenje za števila 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9.

Poglej 1 (število) in Števka

Čilenski peso

Aktualni čilenski bankovci (2006) Čilenski peso (špansko peso chileno) je denarna enota v Čilu.

Poglej 1 (število) in Čilenski peso

Bellovo število

Bellova števila (tudi eksponentna števila, označba B_\, ali \varpi_\) so v matematiki in kombinatoriki števila particij množic z n elementi, oziroma so števila ekvivalenčnih relacij na njih.

Poglej 1 (število) in Bellovo število

Binomski koeficient

Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.

Poglej 1 (število) in Binomski koeficient

Boltzmannova konstanta

Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.

Poglej 1 (število) in Boltzmannova konstanta

Braillova pisava

''Braillova celica'' Braillova pisava (poslovenjeno Brajeva pisava ali brajica) je posebna pisava, ki omogoča slepim, da berejo in pišejo.

Poglej 1 (število) in Braillova pisava

Brezrazsežna količina

Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.

Poglej 1 (število) in Brezrazsežna količina

Cahenova konstanta

Cahenova konstánta je v matematiki konstanta definirana kot vsota alternirajoče neskončne vrste enotskih ulomkov, katerih imenovalci so zaporedni členi Sylvestrovega zaporedja zmanjšani za 1: Prvi člen vrste je pri tem določen po dogovoru kot a_.

Poglej 1 (število) in Cahenova konstanta

Cantorjeva množica

Cantorjeva množica je v matematiki fraktal, v katerem se pojavljajo le realna števila med 0 in 1.

Poglej 1 (število) in Cantorjeva množica

Catalanovo število

Catalanova števila ali tudi Segnerjeva števila v matematiki tvorijo zaporedje naravnih števil, ki se pojavlja v mnogih preštevalnih in velikokrat rekurzivnih problemih v kombinatoriki.

Poglej 1 (število) in Catalanovo število

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Poglej 1 (število) in Celo število

Conwayjevo zaporedje

Conwayjevo zaporédje (tudi zaporedje poglej in povej) je v matematiki celoštevilsko zaporedje, katerega prvi členi so: Da se tvori člen zaporedja iz predhodnega člena, se odbere števke predhodnega člena in prešteje število števk v skupinah iste števke.

Poglej 1 (število) in Conwayjevo zaporedje

Cullenovo število

Cullenovo število je v matematiki naravno število oblike: Cullenova števila je prvi raziskoval irski matematik častiti James Cullen leta 1905.

Poglej 1 (število) in Cullenovo število

David Singmaster

David Breyer Singmaster, ameriško-britanski matematik, * december 1938, Ferguson, Missouri, ZDA, † 13. februar 2023.

Poglej 1 (število) in David Singmaster

Decimalno ločilo

podatki niso na voljo Decimálno ločílo je v matematiki znak, ki ločuje enice od desetin.

Poglej 1 (število) in Decimalno ločilo

Delitelj

Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.

Poglej 1 (število) in Delitelj

Deljivost brez kvadrata

Celo število n je v matematiki deljivo brez kvadrata tedaj in le tedaj, če ni deljivo s popolnim kvadratom, razen števila 1.

Poglej 1 (število) in Deljivost brez kvadrata

Desetiški številski sistem

Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.

Poglej 1 (število) in Desetiški številski sistem

Desetiški ulomek

Desetíški ulómek je ulomek, katerega imenovalec je potenca števila 10.

Poglej 1 (število) in Desetiški ulomek

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Poglej 1 (število) in Diferencialna enačba

Dvojiški številski sistem

Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.

Poglej 1 (število) in Dvojiški številski sistem

Dvojna zvezda

HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.

Poglej 1 (število) in Dvojna zvezda

Eden (razločitev)

Eden lahko pomeni.

Poglej 1 (število) in Eden (razločitev)

Električna susceptibilnost

Eléktrična susceptibílnost (oznaka χe) je snovna brezrazsežna konstanta, sorazmernostni faktor med električno polarizacijo v snovi in gostoto električnega polja v praznem prostoru pri opisu dielektrika v električnem polju.

Poglej 1 (število) in Električna susceptibilnost

Elektronvolt

Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).

Poglej 1 (število) in Elektronvolt

Enakokraki pravokotni trikotnik

Enakokraki pravokotni trikotnik Očrtana in včrtana krožnica enakokrakemu pravokotnemu trikotniku. Razdalja med središčema krožnic je enaka d.

Poglej 1 (število) in Enakokraki pravokotni trikotnik

Engelov razvoj

Engelov razvoj pozitivnega realnega števila x je enolično nepadajoče zaporedje pozitivnih celih števil \, da velja: Racionalna števila imajo končni Engelov razvoj, iracionalna pa neskončnega.

Poglej 1 (število) in Engelov razvoj

Enokotnik

250px Enokotnik (s tujko tudi henagon ali monogon) je mnogokotnik z eno stranico, enim ogliščem in enim notranjim kotom.

Poglej 1 (število) in Enokotnik

Enota

Beseda enôta ima lahko več pomenov.

Poglej 1 (število) in Enota

Enotska kocka

Enotska kocka Enotska kocka je v matematiki kocka, ki ima vse robove enake 1.

Poglej 1 (število) in Enotska kocka

Enotska krožnica

Enotska krožnica. Spremenljivka ''t'' je kot Enôtska króžnica (tudi enôtski króg) je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote.

Poglej 1 (število) in Enotska krožnica

Enotski kvadrat

realni ravnini. Enôtski kvadrát je v matematiki kvadrat, ki ima dolžino stranic enako 1.

Poglej 1 (število) in Enotski kvadrat

Enotski vektor

Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.

Poglej 1 (število) in Enotski vektor

Eulerjeva enačba

Gaussovi ravnini. Točka se giblje od točke ''z''.

Poglej 1 (število) in Eulerjeva enačba

Eulerjeva funkcija fi

Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.

Poglej 1 (število) in Eulerjeva funkcija fi

Fakulteta (funkcija)

Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.

Poglej 1 (število) in Fakulteta (funkcija)

Fermatov mali izrek

Fermatov máli izrèk ali tudi máli Fermatov izrèk pravi, da kadar je p praštevilo, potem za vsako celo število a velja: To pomeni, da kadar vzamemo poljubno celo število a in ga pomnožimo s samim seboj p krat in odštejemo a, bomo dobili število, ki bo deljivo s p.

Poglej 1 (število) in Fermatov mali izrek

Gaussova konstanta

Gaussova konstánta (oznaka G) je v matematiki konstanta, določena kot obratna vrednost aritmetično-geometrične sredine števila 1 in kvadratnega korena števila 2: 0,8346268416740731862814297327990468 \ldots \!\,.

Poglej 1 (število) in Gaussova konstanta

Gaussovo leto

Gaussovo léto je časovno obdobje, ki traja 365,2568983 dni.

Poglej 1 (število) in Gaussovo leto

Gematrija

Gematrija je nadomeščanje števil za črke hebrejske abecede.

Poglej 1 (število) in Gematrija

Geometrična vrsta

tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.

Poglej 1 (število) in Geometrična vrsta

George Kingsley Zipf

George Kingsley Zipf, ameriški jezikoslovec in filolog, * 7. januar 1902, Freeport, Illinois, ZDA, † 25. september 1950, Newton, Massachusetts, ZDA.

Poglej 1 (število) in George Kingsley Zipf

Glavni števnik

Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega: ena, dva/dve, sto, petintrideset (35), sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst (7.375.916).

Poglej 1 (število) in Glavni števnik

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Poglej 1 (število) in Gravitacijska konstanta

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Poglej 1 (število) in Gravitacijsko polje

Grške številke

Grške številke so seštevalni sistem označevanja števil, ki so ga uporabljali stari Grki.

Poglej 1 (število) in Grške številke

Gregoryjevo število

Gregoryjevo števílo je v matematiki realno število oblike: kjer je x poljubno racionalno število večje ali enako 1.

Poglej 1 (število) in Gregoryjevo število

Gugol

Gúgol (angleško googol) je število 10^\,\!, se pravi število, zapisano s števko 1, ki ji sledi sto ničel.

Poglej 1 (število) in Gugol

Harshadovo število

Harshadovo število je celo število, ki je deljivo z vsoto svojih števk v danem številskem sestavu.

Poglej 1 (število) in Harshadovo število

Heavisidova skočna funkcija

Heavisidova skočna funkcija pri dogovoru, da je vrednost funkcije za ''x''.

Poglej 1 (število) in Heavisidova skočna funkcija

Heegnerjevo število

Heegnerjevo število je v teoriji števil takšno celo število deljivo brez kvadrata d, da je razredno število h(-d) \, imaginarnega kvadratnega obsega \mathbb(\sqrt) \, enako 1, oziroma, da ima njegov kolobar celih števil enolični razcep v obliki a+b \sqrt \,.

Poglej 1 (število) in Heegnerjevo število

HP-35

Žepni kalkulator HP-35 Matična plošča HP-35 HP-35 HP-35 je bil prvi žepni kalkulator podjetja Hewlett-Packard in prvi znanstveni žepni kalkulator – kalkulator s transcendentnimi funkcijami (trigonometrične in eksponentne funkcije).

Poglej 1 (število) in HP-35

HP-65

Žepni kalkulator HP-65 HP-65 s priborom HP-65 (s kodnim imenom in vzdevkom »Superstar« (Superzvezda)) je bil prvi programabilni žepni kalkulator (žepni računalnik) z možnostjo branja magnetnih kartic.

Poglej 1 (število) in HP-65

I

I i I je deseta črka slovenske abecede.

Poglej 1 (število) in I

Imena velikih števil

Imena števil v slovenščini sledijo Peletierovemu sistemu, ki je postal standarden v vsej Evropi (ne pa tudi v ZDA, kjer bilijon pomeni 1000 milijonov oziroma 109).

Poglej 1 (število) in Imena velikih števil

Infinitezimala

Infinitezimála ali infinitezimálno majhna količina je v matematiki oznaka za količino, ki je po absolutni vrednosti zelo majhna, vendar ni enaka 0.

Poglej 1 (število) in Infinitezimala

ISO 8859-2

ISO 8859-2, s polnim imenom ISO/IEC 8859-2, manj formalno tudi Latin-2, predstavlja drugi del mednarodnega standarda ISO/IEC 8859 za kodirani nabor znakov.

Poglej 1 (število) in ISO 8859-2

Izkoristek

Izkorístek je v fiziki in tehniki brezrazsežno razmerje med oddano (odvedeno) in vloženo (dovedeno) energijo.

Poglej 1 (število) in Izkoristek

Izrek o neskončni opici

Shakespeareovih dram. Izrèk o neskônčni ópici je miselni preskus, ki trdi, da bo opica, ki naključno tipka po tipkovnici pisalnega stroja, skoraj gotovo (to je z verjetnostjo enako 1) sčasoma natipkala poljubno knjigo iz Francoske narodne knjižnice (Bibliothèque nationale de France (BnF)).

Poglej 1 (število) in Izrek o neskončni opici

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Poglej 1 (število) in Izsrednost tira

Japonska slovnica

Besedilo (文章 bunshō) je sestavljeno iz stavkov (文 bun).

Poglej 1 (število) in Japonska slovnica

Japonske številke

Japonske številke predstavljajo imena števil v japonščini.

Poglej 1 (število) in Japonske številke

Joseph Liouville

Naslovnica prve številke revije ''Journal de mathématiques pures et appliquées'' leta 1836. Joseph Liouville, francoski matematik, * 24. marec 1809, Saint-Omer, Pas-de-Calais, Francija, † 8. september 1882, Pariz, Francija.

Poglej 1 (število) in Joseph Liouville

Kalorija

Kaloríja (oznaka cal) je fizikalna enota za energijo, določena kot toplota, potrebna, da se en gram vode pri tlaku 1 atmosfere segreje za 1 °C.

Poglej 1 (število) in Kalorija

Kaprekarjevo število

Kaprékarjevo števílo je v matematiki pozitivno celo število, za katerega lahko v dani osnovi števke njegovega kvadrata razdelimo na dve števili z enakim številom števk, kot jih ima število, pri čemer je vsota novih števil enaka številu samemu.

Poglej 1 (število) in Kaprekarjevo število

Komutativni monoid

Komutativni monoid je polgrupa z nevtralnim elementom (identiteto).

Poglej 1 (število) in Komutativni monoid

Konvergenčni polmer

Konvergénčni polmér (tudi ~ pólmer) potenčne vrste je v matematiki nenegativna količina, realno število ali \scriptstyle \infty, ki predstavlja območje (znotraj polmera) v katerem bo funkcija konvergirala.

Poglej 1 (število) in Konvergenčni polmer

Kroneckerjeva delta

Kroneckerjeva delta (Kroneckerjev simbol delta. ali Kroneckerjev simbol.) je v matematiki funkcija dveh spremenljivk, po navadi celih števil, in je enaka 1, če sta spremenljivki enaki, drugače pa je enaka 0.

Poglej 1 (število) in Kroneckerjeva delta

Kubno praštevilo

Kúbno práštevílo je v matematiki praštevilo, ki je rešitev ene kubične enačbe od dveh različnih posebnih enačb.

Poglej 1 (število) in Kubno praštevilo

Kvadratni koren

Zgled kvadratnega korena števila ''x'' Kvadrátni korén je nenegativno realno število, za katero velja \sqrt b.

Poglej 1 (število) in Kvadratni koren

Kvadratni koren števila 5

Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.

Poglej 1 (število) in Kvadratni koren števila 5

Kvadratno število

Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.

Poglej 1 (število) in Kvadratno število

Kvadratno piramidno število

Piramida topovskih krogel v strasbourškem muzeju. Število vseh krogel skupaj je 5. piramidno število, ki ga izračunamo kot 1^2 + 2^2 + 3^2 + 4^2 + 5^2.

Poglej 1 (število) in Kvadratno piramidno število

Legendrova domneva

Legendrova domnéva je v teorija števil domneva, ki jo postavil Adrien-Marie Legendre (1752–1833), in pravi, da med dvema poljubnima zaporednima popolnima kvadratoma (med številoma n^\, in (n+1)^\, za vsako pozitivno celo število n (n > 0)) obstaja vsaj eno praštevilo p.

Poglej 1 (število) in Legendrova domneva

Limita zaporedja

Ko pozitivno celo število n postaja vse večje, vrednost n sin(1/n) postaja poljubno enaka 1.

Poglej 1 (število) in Limita zaporedja

Liouvillova funkcija

Liouvillova funkcija (običajna označba \lambda (n)\) je v teoriji števil pomembna aritmetična funkcija.

Poglej 1 (število) in Liouvillova funkcija

Liter

Líter (oznaka l ali L) je tradicionalna enota za merjenje prostornine, enaka enemu kubičnemu decimetru oziroma tisočini kubičnega metra, kar ustreza kocki s stranicami dolžine enega decimetra.

Poglej 1 (število) in Liter

Lomni količnik

Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.

Poglej 1 (število) in Lomni količnik

Mandelbrotova množica

Začetna slika povečav Mandelbrotove množice z zveznim pobarvanim okoljem Madelbrotova mnóžica je v matematiki množica točk v kompleksni ravnini, katere meja tvori fraktal.

Poglej 1 (število) in Mandelbrotova množica

Markacija

Knafelčeva markacija Pece. Markacija je znak, ki označuje planinsko ali pohodniško pot.

Poglej 1 (število) in Markacija

Matematična konstanta

Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.

Poglej 1 (število) in Matematična konstanta

Möbiusov trak

Möbiusov trak Möbiusov trák (oziroma Möbiusova ploskev) je v topologiji (prva odkrita) enostranska in neorientabilna ploskev z robom.

Poglej 1 (število) in Möbiusov trak

Möbiusova funkcija

Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.

Poglej 1 (število) in Möbiusova funkcija

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Poglej 1 (število) in Mednarodni sistem enot

Mera (matematika)

prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.

Poglej 1 (število) in Mera (matematika)

Mertensova funkcija

Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.

Poglej 1 (število) in Mertensova funkcija

Mezoameriški koledar dolgega štetja

year.

Poglej 1 (število) in Mezoameriški koledar dolgega štetja

Mira Voglar

Mira Voglar, slovenska skladateljica in pedagoginja, * 1. maj 1935, Ravne na Koroškem.

Poglej 1 (število) in Mira Voglar

Mono

Móno- (grško mónos - sam, en, edini) je predpona, ki se nanaša na število ena, npr..

Poglej 1 (število) in Mono

Največji skupni delitelj

Nàjvéčji skúpni delítelj (tudi nàjvéčja skúpna méra) celih števil je v matematiki največji od deliteljev, ki so skupni številoma.

Poglej 1 (število) in Največji skupni delitelj

Naravne enote

Naravne enote so določene tako, da so nekatere fizikalne konstante (zanje predvidevamo, da so prave konstate) normalizirane na 1 (njihova vrednost postane enaka 1 in nimajo razsežnosti).

Poglej 1 (število) in Naravne enote

Naravno število

Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.

Poglej 1 (število) in Naravno število

Navidezno popolno število

Navidezno popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Vsa navidezna popolna števila so tudi obilna števila.

Poglej 1 (število) in Navidezno popolno število

Negativno število

Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.

Poglej 1 (število) in Negativno število

Negibna točka

Funkcija s tremi negibnimi točkami Nègíbna tóčka (tudi fíksna tóčka in ìnvariántna tóčka) funkcije je v matematiki točka kot element njenega definicijskega območja, ki ga funkcija preslika sama vase.

Poglej 1 (število) in Negibna točka

Nevtralni element

Nevtrálni elemènt ali identitéta I (označen tudi z E (- enota), e ali 1, pa tudi 0) grupe, oziroma pripadajoče matematične strukture S je v matematiki poseben edini element, za katerega za vsak a \in S velja: Nevtralni element imenujemo tudi enotski element.

Poglej 1 (število) in Nevtralni element

Nezadostno število

Nèzadôstno števílo (pomanjkljívo števílo, révno števílo ali deficiéntno števílo) je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Vrednost 2n − σ(n) se imenuje nezadostnost števila n.

Poglej 1 (število) in Nezadostno število

Nivojski pouk

Nivojski pouk je v osnovnih šolah oblika zunanje diferenciacije.

Poglej 1 (število) in Nivojski pouk

Obilno število

Obílno števílo (prekomérno števílo, bogáto števílo ali abundántno števílo) je v matematiki pozitivno celo število, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka σ*(n) > n, (oziroma σ(''n'') > 2n).

Poglej 1 (število) in Obilno število

Osnovni izrek aritmetike

Osnóvni izrèk aritmétike je v matematiki izrek, po katerem lahko vsako naravno število, večje od 1, zapišemo kot produkt praštevil.

Poglej 1 (število) in Osnovni izrek aritmetike

Palindromno število

Palindromno število je v matematiki simetrično število, zapisano v poljubni bazi a kot a1a2a3...|...

Poglej 1 (število) in Palindromno število

Particija (teorija števil)

poliomine pri katerih so vrstice poravnane levo in dolžine vrstic šibko naraščajo (vsaka vrstica ima enako ali manjšo dolžino kot predhodna). Partícija (imenovana tudi celoštevílska partícija) v teoriji števil in kombinatoriki predstavlja način zapisa pozitivnega celega števila n kot vsote pozitivnih celih števil ne nujno enakih.

Poglej 1 (število) in Particija (teorija števil)

Petkotniško število

Grafični prikaz prvih šestih petkotniških števil, če točke razmestimo v obliki petkotnika Pétkótniško števílo ali peterokótniško števílo je v matematiki figurativno (oziroma mnogokotniško) število, ki predstavlja pravilni petkotnik.

Poglej 1 (število) in Petkotniško število

Pi

Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.

Poglej 1 (število) in Pi

Pitagorejstvo

Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.

Poglej 1 (število) in Pitagorejstvo

Planckov sistem enot

Planckov sistem enot sestavljajo enote, ki se jih prišteva k naravnim enotam.

Poglej 1 (število) in Planckov sistem enot

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Poglej 1 (število) in Planckova konstanta

Poliomina

domina tromini tetromin pentomin, pobarvanih glede na njihovo simetrijo heksomin heptomin oktomin Poliomína (tudi polinomína) je ravninski lik, ki ga sestavlja eden ali več skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.

Poglej 1 (število) in Poliomina

Popolna potenca

Popolna potenca je v matematiki sestavljeno pozitivno celo število, ki se ob praštevilskem razcepu lahko zapiše z eno samo celoštevilsko potenco.

Poglej 1 (število) in Popolna potenca

Praštevilski izrek

Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.

Poglej 1 (število) in Praštevilski izrek

Prafaktor

Práfáktor ali mogoče tudi práštevílski delítelj nekega celega števila je v matematiki vsak njegov faktor, ki je praštevilo in da skupaj z drugimi prafaktorji ali z 1 kot enoličen zmnožek število samo.

Poglej 1 (število) in Prafaktor

Predhodnik

Predhódnik je lahko.

Poglej 1 (število) in Predhodnik

Primoriela

p_n \# \, kot funkcija n\, v logaritemskem grafu n \# \, kot funkcija n\, (rdeče pike) v primerjavi z n!\, v logaritemskem grafu Primoriela je v matematiki in še posebej v teoriji števil funkcija naravnih števil v naravna števila podobno kot funkcija fakultete.

Poglej 1 (število) in Primoriela

Primorielno praštevilo

Primorielno praštevilo je v matematiki praštevilo oblike: kjer je pn# primoriela praštevila p_\, – produkt prvih n\, praštevil.

Poglej 1 (število) in Primorielno praštevilo

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Poglej 1 (število) in Prostor-čas

Prva egejska brigada (NOVJ)

Prva egejska brigada je bila brigada v sestavi Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije in ki je delovala med drugo svetovno vojno na področju Kraljevine Jugoslavije.

Poglej 1 (število) in Prva egejska brigada (NOVJ)

Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta

logaritemskega integrala Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta (tudi Soldnerjeva konstanta) je matematična konstanta, določena kot edina pozitivna ničla funkcije logaritemskega integrala.

Poglej 1 (število) in Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta

Razpad beta

Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.

Poglej 1 (število) in Razpad beta

Razsežnost (vektorski prostor)

Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.

Poglej 1 (število) in Razsežnost (vektorski prostor)

Recipročna vrednost

Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.

Poglej 1 (število) in Recipročna vrednost

Red velikosti

Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.

Poglej 1 (število) in Red velikosti

Restitucijski koeficient trka

upora zraka je kvadratni koren razmerja med višino odboja in višino predhodnega odboja enak restitucijskemu koeficientu trka med žogo in podlago Restitucijski koeficient trka je brezrazsežna količina, ki je določena kot razmerje med relativno hitrostjo po trku in relativno hitrostjo pred trkom.

Poglej 1 (število) in Restitucijski koeficient trka

Riemannova domneva

točkah \Im (s).

Poglej 1 (število) in Riemannova domneva

Riemannova funkcija zeta

rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.

Poglej 1 (število) in Riemannova funkcija zeta

Rimske številke

Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.

Poglej 1 (število) in Rimske številke

Ruleta

Francoska ruleta Ruléta je igralniška igra na srečo.

Poglej 1 (število) in Ruleta

Samoštevilo

Sámoštevílo ali Kolumbijevo število je v matematiki pozitivno celo število, ki ga v dani osnovi ne moremo tvoriti z nekim drugim celim številom, seštetim s svojimi števkami.

Poglej 1 (število) in Samoštevilo

Schröderjevo število

Schröderjeva števila so v matematiki členi zaporedja naravnih števil določeni z rekurenčno enačbo: Schröderjeva števila predstavljajo število poti na mreži (n + 1) × (n + 1) v kartezični ravnini, ki potekajo od izhodišča (0,0) do točke (n,n) in ne vsebujejo nobene točke nad premico y.

Poglej 1 (število) in Schröderjevo število

Sestavljeno število

Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.

Poglej 1 (število) in Sestavljeno število

Seznam števil

Seznam člankov o številih.

Poglej 1 (število) in Seznam števil

Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej 1 (število) in Seznam matematičnih vsebin

Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij

Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij vsebuje 2 · 292.

Poglej 1 (število) in Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij

Sfernost

okroglost (vodoravno). Sfêrnost (tudi sfêričnost) je merilo, kako zelo je oblika objekta podobna obliki popolne sfere.

Poglej 1 (število) in Sfernost

Simbolizem

Religiozmi simboli Simbolízem je sistematična uporaba simbolov (znakov, znamenj).

Poglej 1 (število) in Simbolizem

Sirski funt

Sirski funt (arabsko الليرة السورية al-līra as-sūriyya), med Sirci poimenovan tudi sirska lira, je uradna denarna enota Sirije.

Poglej 1 (število) in Sirski funt

Skoraj popolno število

Skoraj popolno število (včasih tudi podpopolno število (kvazipopolno število), nezadostno popolno število ali tudi delno okrnjeno število) je v matematiki pozitivno celo število za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka σ*(n).

Poglej 1 (število) in Skoraj popolno število

Slovaška krona

Slovaška krona (slovaško: Slovenská koruna) je bila denarna enota Slovaške od 8. februarja 1993 do 31. decembra 2008.

Poglej 1 (število) in Slovaška krona

Slovenski tolar

Bankovec za 1000 SIT Kovanec za 1 SIT Slovenski tolar, ki ga je sestavljalo 100 stotinov, je nekdanja uradna denarna enota v Republiki Sloveniji in Evropski uniji.

Poglej 1 (število) in Slovenski tolar

Spevzip

Spevzip (Grško: Σπεύσιππος), starogrški filozof, * ok.

Poglej 1 (število) in Spevzip

Srečno število

Sréčno števílo je v matematiki celo število v množici, ki jo lahko tvorimo s podobnim postopkom kot dobimo praštevila z Eratostenovim sitom.

Poglej 1 (število) in Srečno število

Središčni binomski koeficient

n-ti središčni binomski koeficient je v matematiki določen z binomskim koeficientom kot: Tu je n! funkcija fakulteta in n!! dvojna fakulteta.

Poglej 1 (število) in Središčni binomski koeficient

Størmerjevo število

Størmerjevo števílo je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je največji prafaktor n^+1 enak ali večji od 2n.

Poglej 1 (število) in Størmerjevo število

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Poglej 1 (število) in Stefan-Boltzmannov zakon

Stieltjesove konstante

Euler-Mascheronijevi konstanti, ki je ničta Stieltjesova konstanta. Stieltjesove konstante (ali posplošene Eulerjeve konstante) so v matematiki števila \gamma_\,, ki se pojavljajo v Laurentovi vrsti za Riemannovo funkcijo ζ: Ničta Stieltjesova konstanta \gamma_ \equiv \gamma.

Poglej 1 (število) in Stieltjesove konstante

Sudoku

Lažja uganka ''sudoku'' Sudoku (sūdoku) je logična uganka, katere cilj je zapolniti kvadratno mrežo, običajno velikosti 9 × 9, s števili od 1 do 9.

Poglej 1 (število) in Sudoku

Sylvestrovo zaporedje

kvadrat s ploščino enako 1. Kvadrati s stranicami 1/1807 ali manjšimi so premajhni in na sliki niso prikazani. Sylvestrovo zaporedje je v teoriji števil celoštevilsko zaporedje, kjer je vsak člen zaporedja zmnožek prejšnjih členov in kjer mu prištejemo število 1.

Poglej 1 (število) in Sylvestrovo zaporedje

Tabela prafaktorjev števil

Tabela prafaktorjev števil vsebuje faktorizacijo celih števil od 1 do 1002.

Poglej 1 (število) in Tabela prafaktorjev števil

Tales

Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.

Poglej 1 (število) in Tales

Teon I.

Teon I. (grško: Téonos hó Smirnaíos), grški matematik, astronom in filozof, * okoli 90, Smirene, † okoli 160.

Poglej 1 (število) in Teon I.

Teorija diofantskih približkov

Teoríja diofántskih priblížkov je področje teorije števil, ki se ukvarja s približki realnih števil z racionalnimi.

Poglej 1 (število) in Teorija diofantskih približkov

Tesla (enota)

Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.

Poglej 1 (število) in Tesla (enota)

Thue-Morsejevo zaporedje

Thue-Morsejevo zaporedje (Morse-Thuejevo zaporedje ali Prouhet-Thue-Morsejevo zaporedje) je v matematiki dvojiško zaporedje, katerega začetni členi se v določenem vzorcu izmenjujejo.

Poglej 1 (število) in Thue-Morsejevo zaporedje

Trikotniško število

Trikótniško števílo je v matematiki število, ki predstavlja število objektov, ki jih lahko razmestimo v obliko (enakostraničnega) trikotnika.

Poglej 1 (število) in Trikotniško število

Trikotniško kvadratno število

Trikotniško kvadratno število je v matematiki število, ki je hkrati trikotniško in kvadratno število (popolni kvadrat).

Poglej 1 (število) in Trikotniško kvadratno število

Tuje število

Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.

Poglej 1 (število) in Tuje število

Ulamov prt

Ulamov pŕt, Ulamova spirála ali práštevílska spirála je preprosta metoda risanja razporeditve praštevil v kvadrat z levosučno notranjo spiralo, ki odkrije vzorec, katerega niso nikoli zadovoljivo pojasnili.

Poglej 1 (število) in Ulamov prt

Ulamovo število

Ulamovo število je v matematiki člen celoštevilskega zaporedja.

Poglej 1 (število) in Ulamovo število

Urejeni par

Urejên pár je v matematiki dvojica (x, y), v kateri je x na prvem in y na drugem mestu.

Poglej 1 (število) in Urejeni par

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Poglej 1 (število) in Vektor (matematika)

Verižni ulomek

Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.

Poglej 1 (število) in Verižni ulomek

Veselo število

Vesélo števílo je v matematiki celo število, kjer zaporedna vsota kvadratov njegovih števk sčasoma postane enaka 1.

Poglej 1 (število) in Veselo število

Woodallovo število

Woodallovo število ali Rieselovo število je v matematiki naravno število oblike: Woodallova števila sta prva raziskovala A. J. C. Cunnigham in H. J. Woodall leta 1917, ki ju je navdihnilo zgodnejše raziskovanje častitega Jamesa Cullena podobno določenih Cullenovih števil.

Poglej 1 (število) in Woodallovo število

Zajčje zaporedje

Zájčje zaporédje je v matematiki dvojiško zaporedje, ki izhaja iz domnevnega razmnoževanja zajčje populacije.

Poglej 1 (število) in Zajčje zaporedje

Zbirni jezik

Zbirni jezik (iz assemble sestavljati) je nizkonivojski programski jezik druge generacije (2GL) – prve generacije (1GL) je strojna koda – ki je napisan s pomniki.

Poglej 1 (število) in Zbirni jezik

Zelo sestavljeno število

Zelo sestavljeno število je celo število n, ki ima večje število deliteljev kot katerokoli pozitivno celo število manjše od njega.

Poglej 1 (število) in Zelo sestavljeno število

Zgodovina števila π

1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.

Poglej 1 (število) in Zgodovina števila π

Znak za zasluge pri organiziranju nove TO RS

Znak za zasluge pri organiziranju nove Teritorialne obrambe spominski znak, ki ga je ustanovil 20. maja 1991 takratni obrambni minister Janez Janša in je namenjen vsem zaslužnim pri prvem usposabljanju Teritorialne obrambe Republike Slovenije.

Poglej 1 (število) in Znak za zasluge pri organiziranju nove TO RS

Zvezda (teorija grafov)

Zvezda (oznaka Sn) je v teoriji grafov polni dvodelni graf K1,n, drevo z enim notranjim stičiščem (centrom) in n listi.

Poglej 1 (število) in Zvezda (teorija grafov)

0

0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.

Poglej 1 (število) in 0

0,999...

300px 0.999... je v matematiki realno število, ki je v množici \mathbb enako 1.

Poglej 1 (število) in 0,999...

1 (razločitev)

1 je lahko.

Poglej 1 (število) in 1 (razločitev)

1 + 1 + 1 + 1 + ···

Vrsta 1 + 1 + 1 + 1 + ⋯ Po glajenju 2010. 1 + 1 + 1 + 1 + ··· je v matematiki divergentna geometrična vrsta, kar pomeni, da nima vsote v običajnem smislu.

Poglej 1 (število) in 1 + 1 + 1 + 1 + ···

1. armada

Seznam armad z zaporedno številko 1.

Poglej 1 (število) in 1. armada

1. armada (Avstro-Ogrska)

1.

Poglej 1 (število) in 1. armada (Avstro-Ogrska)

1. armada (Kraljevina Madžarska)

1.

Poglej 1 (število) in 1. armada (Kraljevina Madžarska)

1. artilerijska brigada 5. korpusa (NOVJ)

1.

Poglej 1 (število) in 1. artilerijska brigada 5. korpusa (NOVJ)

1. artilerijska brigada 7. korpusa (NOVJ)

1.

Poglej 1 (število) in 1. artilerijska brigada 7. korpusa (NOVJ)

1. železniška brigada (NOVJ)

1.

Poglej 1 (število) in 1. železniška brigada (NOVJ)

1. babiška brigada (NOVJ)

1.

Poglej 1 (število) in 1. babiška brigada (NOVJ)

1. bokeljska brigada (NOVJ)

1.

Poglej 1 (število) in 1. bokeljska brigada (NOVJ)

1. brigada

Seznam brigad z zaporedno številko 1.

Poglej 1 (število) in 1. brigada

1. brigada 23. divizije (NOVJ)

1.

Poglej 1 (število) in 1. brigada 23. divizije (NOVJ)

1. brigada divizije »Garibaldi«

1.

Poglej 1 (število) in 1. brigada divizije »Garibaldi«

1. brigada divizije »Venezia«

1.

Poglej 1 (število) in 1. brigada divizije »Venezia«

1. brigada Operativnega štaba za Liko

1.

Poglej 1 (število) in 1. brigada Operativnega štaba za Liko

1. caribrodska brigada (NOVJ)

1.

Poglej 1 (število) in 1. caribrodska brigada (NOVJ)

1. deželnostrelski polk (Avstro-Ogrska)

1.

Poglej 1 (število) in 1. deželnostrelski polk (Avstro-Ogrska)

1. divizija

Seznam divizij z zaporedno številko 1.

Poglej 1 (število) in 1. divizija

1. domobranski pehotni polk (Avstro-Ogrska)

1.

Poglej 1 (število) in 1. domobranski pehotni polk (Avstro-Ogrska)

1. gardna zračnoprevozna divizija (ZSSR)

1.

Poglej 1 (število) in 1. gardna zračnoprevozna divizija (ZSSR)

1. gorski strelski polk (Avstro-Ogrska)

1.

Poglej 1 (število) in 1. gorski strelski polk (Avstro-Ogrska)

1. honvedski pehotni polk (Avstro-Ogrska)

1.

Poglej 1 (število) in 1. honvedski pehotni polk (Avstro-Ogrska)

1. honvedski poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska)

1.

Poglej 1 (število) in 1. honvedski poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska)

1. inženirska brigada (NOVJ)

1.

Poglej 1 (število) in 1. inženirska brigada (NOVJ)

1. istrska brigada »Vladimir Gortan«

1.

Poglej 1 (število) in 1. istrska brigada »Vladimir Gortan«

1. južnomoravska brigada (NOVJ)

1.

Poglej 1 (število) in 1. južnomoravska brigada (NOVJ)

1. jugoslovanska brigada (Sovjetska zveza)

1.

Poglej 1 (število) in 1. jugoslovanska brigada (Sovjetska zveza)

1. konjeniška brigada (NOVJ)

1.

Poglej 1 (število) in 1. konjeniška brigada (NOVJ)

1. konjeniški polk (ZDA)

1.

Poglej 1 (število) in 1. konjeniški polk (ZDA)

1. korpus

Seznam korpusov z zaporedno številko 1.

Poglej 1 (število) in 1. korpus

1. korpus (Kopenska vojska ZDA)

1.

Poglej 1 (število) in 1. korpus (Kopenska vojska ZDA)

1. korpus vojnega letalstva in protiletalske obrambe (JLA)

1.

Poglej 1 (število) in 1. korpus vojnega letalstva in protiletalske obrambe (JLA)

1. kosovsko-metohijska brigada (NOVJ)

1.

Poglej 1 (število) in 1. kosovsko-metohijska brigada (NOVJ)

1. letalski korpus (JLA)

1.

Poglej 1 (število) in 1. letalski korpus (JLA)

1. letalski lovski polk (JA)

1.

Poglej 1 (število) in 1. letalski lovski polk (JA)

1. makedonska artilerijska brigada (NOVJ)

1.

Poglej 1 (število) in 1. makedonska artilerijska brigada (NOVJ)

1. makedonska avto-brigada (NOVJ)

1.

Poglej 1 (število) in 1. makedonska avto-brigada (NOVJ)

1. makedonska brigada (NOVJ)

1.

Poglej 1 (število) in 1. makedonska brigada (NOVJ)

1. makedonsko-kosovska udarna brigada

1.

Poglej 1 (število) in 1. makedonsko-kosovska udarna brigada

1. marinska pehotna divizija (Wehrmacht)

1.

Poglej 1 (število) in 1. marinska pehotna divizija (Wehrmacht)

1. mehanizirana divizija (Španija)

1.

Poglej 1 (število) in 1. mehanizirana divizija (Španija)

1. motorizirana strelska divizija (Nationale Volksarmee)

1.

Poglej 1 (število) in 1. motorizirana strelska divizija (Nationale Volksarmee)

1. muslimanska brigada (NOVJ)

1.

Poglej 1 (število) in 1. muslimanska brigada (NOVJ)

1. nemško-nizozemski korpus

1.

Poglej 1 (število) in 1. nemško-nizozemski korpus

1. oklepna brigada (JLA)

1.

Poglej 1 (število) in 1. oklepna brigada (JLA)

1. oklepna divizija (Bundeswehr)

1.

Poglej 1 (število) in 1. oklepna divizija (Bundeswehr)

1. padalska armada (Wehrmacht)

1.

Poglej 1 (število) in 1. padalska armada (Wehrmacht)

1. pehotna divizija (mehanizirana)

1. pehotna divizija (mehanizirana) (izvirno angleško 1st Infantry Division (Mechanized)) je divizija Kopenske vojske ZDA z najdaljšim stažem služenja.

Poglej 1 (število) in 1. pehotna divizija (mehanizirana)

1. pehotna divizija (Wehrmacht)

1.

Poglej 1 (število) in 1. pehotna divizija (Wehrmacht)

1. pehotni polk (Avstro-Ogrska)

1.

Poglej 1 (število) in 1. pehotni polk (Avstro-Ogrska)

1. poljska armada (ZSSR)

1.

Poglej 1 (število) in 1. poljska armada (ZSSR)

1. polk

Seznam polkov z zaporedno številko 1.

Poglej 1 (število) in 1. polk

1. prekomorska brigada NOVJ

1.

Poglej 1 (število) in 1. prekomorska brigada NOVJ

1. proletarska brigada (NOVJ)

1.

Poglej 1 (število) in 1. proletarska brigada (NOVJ)

1. soška armada (Avstro-Ogrska)

1.

Poglej 1 (število) in 1. soška armada (Avstro-Ogrska)

1. soška brigada

1.

Poglej 1 (število) in 1. soška brigada

1. specialna brigada MORiS

1.

Poglej 1 (število) in 1. specialna brigada MORiS

1. SS-tankovska armada

1.

Poglej 1 (število) in 1. SS-tankovska armada

1. tankovska armada (Wehrmacht)

1.

Poglej 1 (število) in 1. tankovska armada (Wehrmacht)

1. tankovska brigada NOVJ

1.

Poglej 1 (število) in 1. tankovska brigada NOVJ

1. zagorska brigada (NOVJ)

1.

Poglej 1 (število) in 1. zagorska brigada (NOVJ)

1. zavezniška zračnoprevozna armada

1.

Poglej 1 (število) in 1. zavezniška zračnoprevozna armada

1. zračnoprevozna divizija (Združeno kraljestvo)

1.

Poglej 1 (število) in 1. zračnoprevozna divizija (Združeno kraljestvo)

1. zračnoprevozna pehotna brigada (ZDA)

1.

Poglej 1 (število) in 1. zračnoprevozna pehotna brigada (ZDA)

1. zračnopristajalna brigada (Združeno kraljestvo)

1.

Poglej 1 (število) in 1. zračnopristajalna brigada (Združeno kraljestvo)

1001 (število)

1001 (tísoč êna) je naravno število, za katero velja 1001.

Poglej 1 (število) in 1001 (število)

111 (število)

111 (stó enájst) je naravno število, za katero velja 111.

Poglej 1 (število) in 111 (število)

2 (število)

2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.

Poglej 1 (število) in 2 (število)

Prav tako znan kot En, Ena, Enica, Število 1.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti