Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Celo število

Index Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

34 odnosi: Bit, Dvočlena operacija, Ekvivalenčna relacija, Ekvivalenčni razred, Evklidov algoritem, Grupa, Indeks, Matematična operacija, Matematika, Množenje, Množica, Največji skupni delitelj, Naravno število, Negativno število, Obseg (algebra), Osnovni izrek aritmetike, Praštevilo, Racionalno število, Seštevanje, Teorija števil, Urejeni par, Vektorsko polje, Vsota, Zmnožek, 0, 1 (število), 10 (število), 2 (število), 3 (število), 4 (število), 5 (število), 7 (število), 8 (število), 9 (število).

Bit

Bít je osnovna in hkrati najmanjša enota za količino informacije, ki se uporablja v računalništvu in teoriji informacij.

Novo!!: Celo število in Bit · Poglej več »

Dvočlena operacija

Dvočléna operácija (tudi binárna operácija) na množici S je v matematiki dvomestna funkcija, oziroma operacija oblike f: S × S → S. Dvočlene operacije po navadi zapišemo z vsajenim zapisom, kot je a + b, a · b, a * b ali a × b in ne s funkcijskim zapisom oblike f (a, b).

Novo!!: Celo število in Dvočlena operacija · Poglej več »

Ekvivalenčna relacija

Ekvivalenčna relacija v matematiki je dvočlena relacija ~ (včasih označena tudi kot R) v množici A, če veljajo za poljubne elemente a, b in c množice značilnosti.

Novo!!: Celo število in Ekvivalenčna relacija · Poglej več »

Ekvivalenčni razred

ekvivalenčne relacije. Dva trikotnika na levi sta skladna, tretji in četrti pa nista skladna z nobenim drugim trikotnikom. Tako prva dva trikotnika pripadata enakemu ekvivalenčnemu razredu, tretji in četrti pa spadata v vsak svoj ekvivelenčni razred. Ekvivalenčni razred je v matematiki množica X\, in ekvivalenčna relacija nad X\,.

Novo!!: Celo število in Ekvivalenčni razred · Poglej več »

Evklidov algoritem

Evklídov algorítem je postopek, s katerim se določi največji skupni delitelj dveh števil oziroma polinomov.

Novo!!: Celo število in Evklidov algoritem · Poglej več »

Grupa

Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.

Novo!!: Celo število in Grupa · Poglej več »

Indeks

Indeks je lahko.

Novo!!: Celo število in Indeks · Poglej več »

Matematična operacija

Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z. Če so vse naštete množice med sabo enake (A.

Novo!!: Celo število in Matematična operacija · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Celo število in Matematika · Poglej več »

Množenje

Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.

Novo!!: Celo število in Množenje · Poglej več »

Množica

Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.

Novo!!: Celo število in Množica · Poglej več »

Največji skupni delitelj

Nàjvéčji skúpni delítelj (tudi nàjvéčja skúpna méra) celih števil je v matematiki največji od deliteljev, ki so skupni številoma.

Novo!!: Celo število in Največji skupni delitelj · Poglej več »

Naravno število

Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.

Novo!!: Celo število in Naravno število · Poglej več »

Negativno število

Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.

Novo!!: Celo število in Negativno število · Poglej več »

Obseg (algebra)

Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.

Novo!!: Celo število in Obseg (algebra) · Poglej več »

Osnovni izrek aritmetike

Osnóvni izrèk aritmétike je v matematiki izrek, po katerem lahko vsako naravno število, večje od 1, zapišemo kot produkt praštevil.

Novo!!: Celo število in Osnovni izrek aritmetike · Poglej več »

Praštevilo

Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.

Novo!!: Celo število in Praštevilo · Poglej več »

Racionalno število

Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.

Novo!!: Celo število in Racionalno število · Poglej več »

Seštevanje

Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.

Novo!!: Celo število in Seštevanje · Poglej več »

Teorija števil

Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.

Novo!!: Celo število in Teorija števil · Poglej več »

Urejeni par

Urejên pár je v matematiki dvojica (x, y), v kateri je x na prvem in y na drugem mestu.

Novo!!: Celo število in Urejeni par · Poglej več »

Vektorsko polje

Zgled enostavnega vektorskega polja. Zgled vektorskega polja. Vektorji so prikazani kot puščice, ki imajo različne smeri in velikosti. Vektorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše vektor, pripadajoč neki fizikalni količini.

Novo!!: Celo število in Vektorsko polje · Poglej več »

Vsota

Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.

Novo!!: Celo število in Vsota · Poglej več »

Zmnožek

Zmnóžek ali prodúkt je v matematiki rezultat deljenja ali izraz, ki označuje delitelje, na katerih se izvaja množenje.

Novo!!: Celo število in Zmnožek · Poglej več »

0

0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.

Novo!!: Celo število in 0 · Poglej več »

1 (število)

1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.

Novo!!: Celo število in 1 (število) · Poglej več »

10 (število)

10 (desét) je naravno število, za katero velja 10.

Novo!!: Celo število in 10 (število) · Poglej več »

2 (število)

2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.

Novo!!: Celo število in 2 (število) · Poglej več »

3 (število)

3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.

Novo!!: Celo število in 3 (število) · Poglej več »

4 (število)

4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.

Novo!!: Celo število in 4 (število) · Poglej več »

5 (število)

5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.

Novo!!: Celo število in 5 (število) · Poglej več »

7 (število)

7 (sédem) je naravno število, za katero velja 7.

Novo!!: Celo število in 7 (število) · Poglej več »

8 (število)

8 (ósem) je naravno število, za katero velja 8.

Novo!!: Celo število in 8 (število) · Poglej več »

9 (število)

9 (devét) je naravno število, za katero velja 9.

Novo!!: Celo število in 9 (število) · Poglej več »

Preusmerja sem:

Cela števila, Necelo število.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »