Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Švicarske Alpe in Geografija Švice

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Švicarske Alpe in Geografija Švice

Švicarske Alpe vs. Geografija Švice

Alpska regija v Švici, ki jo običajno imenujemo Švicarske Alpe (retoromanščina Alpe svizras), predstavlja glavno naravno značilnost države in je skupaj s planoto Mittelland in Švicarsko Juro, ena od treh glavnih geografskih regij. Geografija Švice zajema geografske značilnosti Švice, gorske in celinske države, ki leži v zahodni in srednji Evropi.

Podobnosti med Švicarske Alpe in Geografija Švice

Švicarske Alpe in Geografija Švice še 37 stvari v skupni (v Unijapedija): Alpidska orogeneza, Apnenec, Švica, Švicarska Jura, Ženevsko jezero, Črno morje, Bernske Alpe, Bodensko jezero, Dom (gora), Donava, Dufourspitze, Francija, Glarnske Alpe, Gotthard (prelaz), Graubünden, Inn, Italija, Jadransko morje, Kanton Bern, Kanton Luzern, Kanton Schwyz, Kantoni Švice, Ledenik Aletsch, Matterhorn, Mittelland (Švica), Monte Rosa, Pad, Prelaz Simplon, Ren, Reuss (reka), ..., Rona, Severno morje, Sredozemsko morje, Tektonski nariv Sardona, Ticino, Uri, Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch. Razširi indeks (7 več) »

Alpidska orogeneza

Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.

Švicarske Alpe in Alpidska orogeneza · Alpidska orogeneza in Geografija Švice · Poglej več »

Apnenec

Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).

Švicarske Alpe in Apnenec · Apnenec in Geografija Švice · Poglej več »

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Švica in Švicarske Alpe · Švica in Geografija Švice · Poglej več »

Švicarska Jura

Švicarska Jura (/ ˈ (d) ʒʊərə / JOOR-ə, ZHOOR-ə, francosko: Massif du Jura, nemško: Juragebirge, italijansko: Massiccio del Giura, retoromansko: Montagnas da Jura) je subalpsko gorsko območje, ki je nekoliko oddaljeno na sever od Zahodnih Alp in v glavnem razmejuje velik del francosko-švicarske meje.

Švicarska Jura in Švicarske Alpe · Švicarska Jura in Geografija Švice · Poglej več »

Ženevsko jezero

Ženevsko jezero (Le Léman ali Lac Léman, redko Lac de Genève; Lago Lemano; Genfersee; retoromansko Lai da Genevra) je ledeniško jezero v Švici (60%) in Franciji (40%) (Gornje Savojsko).

Švicarske Alpe in Ženevsko jezero · Geografija Švice in Ženevsko jezero · Poglej več »

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Švicarske Alpe in Črno morje · Geografija Švice in Črno morje · Poglej več »

Bernske Alpe

Eiger, Mönch in Jungfrau Bernske Alpe so del Zahodnih Alp v Švici, v kantonih Bern in Valais.

Švicarske Alpe in Bernske Alpe · Bernske Alpe in Geografija Švice · Poglej več »

Bodensko jezero

Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren. Jezero leži tam, kjer se srečujejo Nemčija, Švica in Avstrija. Njene obale ležijo v nemških deželah Bavarska in Baden-Württemberg, švicarskih kantonih St. Gallen, Thurgau in Schaffhausen ter avstrijski deželi Vorarlberg. Ren se v jezero izliva z juga, s izvornim tokom, ki tvori avstrijsko-švicarsko mejo, iztok pa ima na Spodnjem jezeru, kjer - razen Schaffhausna - tvori nemško-švicarsko mejo do mesta Basel. Najbolj naseljena mesta ob jezeru so Konstanca (nemško Konstanz), Friedrichshafen, Radolfzell am Bodensee, Bregenz in Lindau. Največji otoki so Reichenau v Spodnjem jezeru ter Lindau in Mainau v Zgornjem jezeru.

Švicarske Alpe in Bodensko jezero · Bodensko jezero in Geografija Švice · Poglej več »

Dom (gora)

Dom je gora v Peninskih Alpah, ki se nahaja med kraljema Randa in Saas-Fee v kantonu Mischabel Group *http://www.summitpost.org/mountain/rock/150275/dom.html The Dom on SummitPost *http://www.hikr.org/dir/Dom_1416/ The Dom on Hikr Kategorija: Alpe Kategorija:Gore v Švici Kategorija:Štiritisočaki.

Švicarske Alpe in Dom (gora) · Dom (gora) in Geografija Švice · Poglej več »

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Švicarske Alpe in Donava · Donava in Geografija Švice · Poglej več »

Dufourspitze

Dufourspitze v Peninskih Alpah je 4634 metrov visoka gora in najvišji vrh Švice in celotnega nemško govorečega sveta in je glede na opredelitev evropsko-azijske meje eden od drugih najvišjih vrhov na celinah.

Švicarske Alpe in Dufourspitze · Dufourspitze in Geografija Švice · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Švicarske Alpe in Francija · Francija in Geografija Švice · Poglej več »

Glarnske Alpe

Glarnske Alpe (nemško Glarner Alpen) so gorovje v osrednji Švici.

Švicarske Alpe in Glarnske Alpe · Geografija Švice in Glarnske Alpe · Poglej več »

Gotthard (prelaz)

Prelaz Gotthard (nemško Gotthardpass, italijansko Passo del San Gottardo) je bil od srednjega veka do izgradnje železniškega in avtocestnega predora eden glavnih prehodov v smeri sever-jug preko Alp.

Švicarske Alpe in Gotthard (prelaz) · Geografija Švice in Gotthard (prelaz) · Poglej več »

Graubünden

Graubünden (nemško Graubünden; retoromansko Grischun; italijansko Grigioni; francosko Grisons) je kanton v jugovzhodnem delu Švice s skoraj natanko 200.000 prebivalci.

Švicarske Alpe in Graubünden · Geografija Švice in Graubünden · Poglej več »

Inn

Inn (Starinsko Ina, retoromansko "Ena") je reka, ki izvira pod prelazom Majola v Engadinu v kantonu Graubünden v švicarskih Alpah na nadmorski višini 2484 m v bližini Lunghinsee, nakar teče proti severovzhodu in prečka švicarsko-avstrijsko mejo ter nato teče po Tirolski.

Švicarske Alpe in Inn · Geografija Švice in Inn · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Švicarske Alpe in Italija · Geografija Švice in Italija · Poglej več »

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Švicarske Alpe in Jadransko morje · Geografija Švice in Jadransko morje · Poglej več »

Kanton Bern

Kanton Bern ali Berne (nemško Kanton Bern, francosko canton de Berne) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.

Švicarske Alpe in Kanton Bern · Geografija Švice in Kanton Bern · Poglej več »

Kanton Luzern

Kanton Luzern (nemško Kanton Luzern; francosko canton de Lucerne) je eden od kantonov Švice.

Švicarske Alpe in Kanton Luzern · Geografija Švice in Kanton Luzern · Poglej več »

Kanton Schwyz

Kanton Schwyz je kanton v osrednji Švici.

Švicarske Alpe in Kanton Schwyz · Geografija Švice in Kanton Schwyz · Poglej več »

Kantoni Švice

26 kantonov (francosko cantons, italijansko cantoni, retoromansko chantuns, v nemško govoreči Švici tradicionalno Stand, oziroma v francosko govoreči Švici – Romandie - tudi état) so zvezne države članice Švicarske konfederacije.

Švicarske Alpe in Kantoni Švice · Geografija Švice in Kantoni Švice · Poglej več »

Ledenik Aletsch

Ledenik Aletsch (nemško Aletschgletscher) ali Veliki ledenik Aletsch (Grosser Aletschgletscher) je največji ledenik v Alpah.

Švicarske Alpe in Ledenik Aletsch · Geografija Švice in Ledenik Aletsch · Poglej več »

Matterhorn

Matterhorn (nemško), Monte Cervino (italijansko), Mont Cervin (francosko) je 4.478 m visoka gora, ki leži v Peninskih Alpah na meji med Švico in Italijo.

Švicarske Alpe in Matterhorn · Geografija Švice in Matterhorn · Poglej več »

Mittelland (Švica)

Švicarske regije, Mittelland je označena z rumeno Mittelland ali švicarska planota (francosko plateau suisse, le Plateau; italijansko Altopiano svizzero, retoromansko Svizra bassa) je ena od treh geografskih regij v Švici s približno 30 odstotki površine, poleg Jure in Alp.

Švicarske Alpe in Mittelland (Švica) · Geografija Švice in Mittelland (Švica) · Poglej več »

Monte Rosa

Monte Rosa (ali sopomenka kot pleonazem: masiv Monte Rosa (italijansko Massiccio del Monte Rosa, nemško Monte Rosa-Massiv; francosko massif du Mont Rose) je gorski masiv, ki se nahaja v vzhodnem delu Peninskih Alp med Švico (Valais) in Italijo (Piemont in Dolina Aoste). Monte Rosa je drugi najvišji vrh v Alpah in zahodni Evropi. John Ball, A Guide to the Western Alps, pp. 308-314 Monte Rosa je z veliko ledu prekrita gora v Alpah, ki se nahaja na razvodju med severno in južno Evropo. Njen glavni vrh, imenovan Dufourspitze v čast generala in kartografa Guillaume-Henri Dufourja, je visok 4634 m, sledi še pet skoraj enako visokih hčerinskih vrhov Dunantspitze, Grenzgipfel, Nordend, Zumsteinspitze in Signalkuppe. Monte Rosa je tudi druga najvišja gora v Alpah in Evropi zunaj Kavkaza. Monte Rosa se razteza na obeh straneh meje med Švico in Italijo, čeprav njena dva glavna vrhova, za razliko od štirih nižjih, ležita na švicarski strani, v kantonu Valais. Na severozahodni strani osrednjega masiva Monte Rosa, z ogromnimi ledenimi pobočji in seraki, tvori mejo in zgornji bazen velikega ledenika Görner, ki se spušča proti Zermattu in tvori sotočje dandanes precej večjega pritoka ledenika Grenz, tik pod planinsko kočo Monte Rosa na spodnjem delu vidnega zahodnega krila. Grenz tvori impresiven ledenik med zahodnim krilom in Liskammom, greben na jugozahodni strani švicarsko-italijanske meje. Na vzhodni strani, v Italiji, gora tvori skoraj navpično 2.400 m visoko steno iz granita in ledu in je najvišja v Evropi, s pogledom na vas Macugnaga in več manjših ledenikov. Monte Roso so raziskovali pionirski geologi in raziskovalci, vključno Leonardo da Vinci v poznem petnajstem stoletju in Horace-Bénédict de Saussure v poznem osemnajstem stoletju. Po dolgi vrsti poskusov, ki so se začeli v začetku devetnajstega stoletja, ko se Monte Rosin vrh še vedno imenuje Höchste Spitze, je bil prvič dosežen leta 1855 iz Zermatta, osvojilo ga je osem plezalcev s tremi vodniki. Velika vzhodna stena je bila prvič preplezana leta 1872 iz Macugnaga.

Švicarske Alpe in Monte Rosa · Geografija Švice in Monte Rosa · Poglej več »

Pad

Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.

Švicarske Alpe in Pad · Geografija Švice in Pad · Poglej več »

Prelaz Simplon

Prelaz Simplon (italijansko Sempione, nemško Simplonpass) je cestni prelaz v Peninskih Alpah in je del glavne ceste št.

Švicarske Alpe in Prelaz Simplon · Geografija Švice in Prelaz Simplon · Poglej več »

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Švicarske Alpe in Ren · Geografija Švice in Ren · Poglej več »

Reuss (reka)

Reuss (švicarsko nemško Rüüss) je reka v Švici.

Švicarske Alpe in Reuss (reka) · Geografija Švice in Reuss (reka) · Poglej več »

Rona

Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.

Švicarske Alpe in Rona · Geografija Švice in Rona · Poglej več »

Severno morje

Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.

Švicarske Alpe in Severno morje · Geografija Švice in Severno morje · Poglej več »

Sredozemsko morje

Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.

Švicarske Alpe in Sredozemsko morje · Geografija Švice in Sredozemsko morje · Poglej več »

Tektonski nariv Sardona

Tektonski nariv Glarus (nemško: Glarner Überschiebung), tudi Tektonski nariv Sardona, je velik narivni prelom v Alpah vzhodne Švice.

Švicarske Alpe in Tektonski nariv Sardona · Geografija Švice in Tektonski nariv Sardona · Poglej več »

Ticino

Ticino (latinsko Ticinus, nemško Tessin) je 280 km dolga reka v švicarskem kantonu Ticino in italijanskih deželah Piemontu in Lombardiji in levi pritok Pada.

Švicarske Alpe in Ticino · Geografija Švice in Ticino · Poglej več »

Uri

Uri je eden od 26 švicarskih kantonov.

Švicarske Alpe in Uri · Geografija Švice in Uri · Poglej več »

Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch

Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch (uradno Swiss Alps Jungfrau-Aletsch) se nahaja na jugozahodu Švice med kantonoma Bern in Valais.

Švicarske Alpe in Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch · Geografija Švice in Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Švicarske Alpe in Geografija Švice

Švicarske Alpe 75 odnose, medtem ko je Geografija Švice 97. Saj imajo skupno 37, indeks Jaccard je 21.51% = 37 / (75 + 97).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Švicarske Alpe in Geografija Švice. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: