Švica in Zürich

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Švica in Zürich

Švica vs. Zürich

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope. Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Švica in Alpe · Alpe in Zürich · Poglej več »

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Švica in Avstrija · Avstrija in Zürich · Poglej več »

Ženeva

Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr. Romandie ali Suisse romande).

Švica in Ženeva · Zürich in Ženeva · Poglej več »

Basel

Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela. Basel je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te. Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice. Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi. Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi. Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers. Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel. Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.

Švica in Basel · Basel in Zürich · Poglej več »

Belgijska Galija

Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen. Cezar omenja, da sta njeno mejo z Galijo tvorili Marna in Sena,Julij Cezar, Komentarji galskih vojn z Germanijo pa Ren.

Švica in Belgijska Galija · Belgijska Galija in Zürich · Poglej več »

Bern

Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.

Švica in Bern · Bern in Zürich · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Švica in Francija · Francija in Zürich · Poglej več »

Fraumünster

Fraumünster (v prevodu Ženski Münster, pogosto napačno preveden v Gospe Münster) je cerkev v Zürichu, ki je bila zgrajena na ostankih nekdanjega samostana za plemiške ženske, in ga je ustanovil leta 853 Ludvik Nemški za svojo hčerko Hildegardo.

Švica in Fraumünster · Fraumünster in Zürich · Poglej več »

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.

Švica in Italijanščina · Italijanščina in Zürich · Poglej več »

Kanton Zürich

Kanton Zürich (lokalno narečno-zürichdeutsch Züri, francosko Zurich, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg, popularno tudi Zürichbiet ali narečno Züripiet) je švicarski kanton, ki leži na severozahodu Mittellanda - planote, med Visokim Renom in Züriškim jezerom.

Švica in Kanton Zürich · Kanton Zürich in Zürich · Poglej več »

Kantoni Švice

26 kantonov (francosko cantons, italijansko cantoni, retoromansko chantuns, v nemško govoreči Švici tradicionalno Stand, oziroma v francosko govoreči Švici – Romandie - tudi état) so zvezne države članice Švicarske konfederacije.

Švica in Kantoni Švice · Kantoni Švice in Zürich · Poglej več »

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Švica in Karel Veliki · Karel Veliki in Zürich · Poglej več »

Karolingi

Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.

Švica in Karolingi · Karolingi in Zürich · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Švica in Nemščina · Nemščina in Zürich · Poglej več »

Reformacija

Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.

Švica in Reformacija · Reformacija in Zürich · Poglej več »

Retija

Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.

Švica in Retija · Retija in Zürich · Poglej več »

Rudolf I. Habsburški

Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.

Švica in Rudolf I. Habsburški · Rudolf I. Habsburški in Zürich · Poglej več »

Schaffhausen

Schaffhausen (nemško, francosko Schaffhouse, italijansko Sciaffusa, grško Probatopolis ali latinsko Scaphusun) je mesto z okoli 37.000 prebivalci v Švici in glavno mesto kantona Schaffhausen.

Švica in Schaffhausen · Schaffhausen in Zürich · Poglej več »

St. Gallen

St.

Švica in St. Gallen · St. Gallen in Zürich · Poglej več »

Uri

Uri je eden od 26 švicarskih kantonov.

Švica in Uri · Uri in Zürich · Poglej več »