Švica in Geografija Švice

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Švica in Geografija Švice

Švica vs. Geografija Švice

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope. Geografija Švice zajema geografske značilnosti Švice, gorske in celinske države, ki leži v zahodni in srednji Evropi.

Aare

Aare (nemško) ali Aar (nemško) je pritok Visokega Rena in najdaljša reka, ki v celoti od izvira do iztoka teče znotraj Švice.

Švica in Aare · Aare in Geografija Švice · Poglej več »

Aargau

Aargau (nemško Kanton Aargau; včasih latinizirano kot Argovia) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.

Švica in Aargau · Aargau in Geografija Švice · Poglej več »

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Švica in Avstrija · Avstrija in Geografija Švice · Poglej več »

Švicarska Jura

Švicarska Jura (/ ˈ (d) ʒʊərə / JOOR-ə, ZHOOR-ə, francosko: Massif du Jura, nemško: Juragebirge, italijansko: Massiccio del Giura, retoromansko: Montagnas da Jura) je subalpsko gorsko območje, ki je nekoliko oddaljeno na sever od Zahodnih Alp in v glavnem razmejuje velik del francosko-švicarske meje.

Švica in Švicarska Jura · Švicarska Jura in Geografija Švice · Poglej več »

Švicarske Alpe

Alpska regija v Švici, ki jo običajno imenujemo Švicarske Alpe (retoromanščina Alpe svizras), predstavlja glavno naravno značilnost države in je skupaj s planoto Mittelland in Švicarsko Juro, ena od treh glavnih geografskih regij.

Švica in Švicarske Alpe · Švicarske Alpe in Geografija Švice · Poglej več »

Ženeva

Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr. Romandie ali Suisse romande).

Švica in Ženeva · Geografija Švice in Ženeva · Poglej več »

Ženevsko jezero

Ženevsko jezero (Le Léman ali Lac Léman, redko Lac de Genève; Lago Lemano; Genfersee; retoromansko Lai da Genevra) je ledeniško jezero v Švici (60%) in Franciji (40%) (Gornje Savojsko).

Švica in Ženevsko jezero · Geografija Švice in Ženevsko jezero · Poglej več »

Basel

Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela. Basel je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te. Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice. Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi. Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi. Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers. Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel. Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.

Švica in Basel · Basel in Geografija Švice · Poglej več »

Bern

Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.

Švica in Bern · Bern in Geografija Švice · Poglej več »

Bernske Alpe

Eiger, Mönch in Jungfrau Bernske Alpe so del Zahodnih Alp v Švici, v kantonih Bern in Valais.

Švica in Bernske Alpe · Bernske Alpe in Geografija Švice · Poglej več »

Bodensko jezero

Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren. Jezero leži tam, kjer se srečujejo Nemčija, Švica in Avstrija. Njene obale ležijo v nemških deželah Bavarska in Baden-Württemberg, švicarskih kantonih St. Gallen, Thurgau in Schaffhausen ter avstrijski deželi Vorarlberg. Ren se v jezero izliva z juga, s izvornim tokom, ki tvori avstrijsko-švicarsko mejo, iztok pa ima na Spodnjem jezeru, kjer - razen Schaffhausna - tvori nemško-švicarsko mejo do mesta Basel. Najbolj naseljena mesta ob jezeru so Konstanca (nemško Konstanz), Friedrichshafen, Radolfzell am Bodensee, Bregenz in Lindau. Največji otoki so Reichenau v Spodnjem jezeru ter Lindau in Mainau v Zgornjem jezeru.

Švica in Bodensko jezero · Bodensko jezero in Geografija Švice · Poglej več »

Chur

Chur (izg. Kur; nemško Chur; retoromansko Cuira, lokalno? Cuera; italijansko Coira; francosko Coire; ali latinsko Curia Raetorum) je glavno in največje mesto (z okoli 40.000 prebivalci) švicarskega kantona Graubünden.

Švica in Chur · Chur in Geografija Švice · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Švica in Francija · Francija in Geografija Švice · Poglej več »

Francoščina

Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.

Švica in Francoščina · Francoščina in Geografija Švice · Poglej več »

Graubünden

Graubünden (nemško Graubünden; retoromansko Grischun; italijansko Grigioni; francosko Grisons) je kanton v jugovzhodnem delu Švice s skoraj natanko 200.000 prebivalci.

Švica in Graubünden · Geografija Švice in Graubünden · Poglej več »

Inn

Inn (Starinsko Ina, retoromansko "Ena") je reka, ki izvira pod prelazom Majola v Engadinu v kantonu Graubünden v švicarskih Alpah na nadmorski višini 2484 m v bližini Lunghinsee, nakar teče proti severovzhodu in prečka švicarsko-avstrijsko mejo ter nato teče po Tirolski.

Švica in Inn · Geografija Švice in Inn · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Švica in Italija · Geografija Švice in Italija · Poglej več »

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.

Švica in Italijanščina · Geografija Švice in Italijanščina · Poglej več »

Jezero Maggiore

Jezero Maggiore (italijansko: Lago Maggiore ali Verbano) je najzahodnejše od treh velikih predalpskih jezer v Italiji in po velikosti drugo, takoj za Gardskim jezerom.

Švica in Jezero Maggiore · Geografija Švice in Jezero Maggiore · Poglej več »

Kanton Bern

Kanton Bern ali Berne (nemško Kanton Bern, francosko canton de Berne) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.

Švica in Kanton Bern · Geografija Švice in Kanton Bern · Poglej več »

Kanton Luzern

Kanton Luzern (nemško Kanton Luzern; francosko canton de Lucerne) je eden od kantonov Švice.

Švica in Kanton Luzern · Geografija Švice in Kanton Luzern · Poglej več »

Kanton Schwyz

Kanton Schwyz je kanton v osrednji Švici.

Švica in Kanton Schwyz · Geografija Švice in Kanton Schwyz · Poglej več »

Kanton Zürich

Kanton Zürich (lokalno narečno-zürichdeutsch Züri, francosko Zurich, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg, popularno tudi Zürichbiet ali narečno Züripiet) je švicarski kanton, ki leži na severozahodu Mittellanda - planote, med Visokim Renom in Züriškim jezerom.

Švica in Kanton Zürich · Geografija Švice in Kanton Zürich · Poglej več »

Kantoni Švice

26 kantonov (francosko cantons, italijansko cantoni, retoromansko chantuns, v nemško govoreči Švici tradicionalno Stand, oziroma v francosko govoreči Švici – Romandie - tudi état) so zvezne države članice Švicarske konfederacije.

Švica in Kantoni Švice · Geografija Švice in Kantoni Švice · Poglej več »

Lihtenštajn

Kneževina Lihtenštajn (nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo (Predarlsko) na vzhodu.

Švica in Lihtenštajn · Geografija Švice in Lihtenštajn · Poglej več »

Lozana

Lozana (francosko in v večini drugih jezikov: Lausanne, lokalno / narečno frankoprovansalsko: Losena) je mesto v Švici na obali Ženevskega jezera (fr. Lac Léman), z okoli 140.000 prebivalci (občina; aglomeracija s predmestji do okoli 420.000, metropolitansko območje do 1,3 milijona).

Švica in Lozana · Geografija Švice in Lozana · Poglej več »

Matterhorn

Matterhorn (nemško), Monte Cervino (italijansko), Mont Cervin (francosko) je 4.478 m visoka gora, ki leži v Peninskih Alpah na meji med Švico in Italijo.

Švica in Matterhorn · Geografija Švice in Matterhorn · Poglej več »

Mittelland (Švica)

Švicarske regije, Mittelland je označena z rumeno Mittelland ali švicarska planota (francosko plateau suisse, le Plateau; italijansko Altopiano svizzero, retoromansko Svizra bassa) je ena od treh geografskih regij v Švici s približno 30 odstotki površine, poleg Jure in Alp.

Švica in Mittelland (Švica) · Geografija Švice in Mittelland (Švica) · Poglej več »

Monte Rosa

Monte Rosa (ali sopomenka kot pleonazem: masiv Monte Rosa (italijansko Massiccio del Monte Rosa, nemško Monte Rosa-Massiv; francosko massif du Mont Rose) je gorski masiv, ki se nahaja v vzhodnem delu Peninskih Alp med Švico (Valais) in Italijo (Piemont in Dolina Aoste). Monte Rosa je drugi najvišji vrh v Alpah in zahodni Evropi. John Ball, A Guide to the Western Alps, pp. 308-314 Monte Rosa je z veliko ledu prekrita gora v Alpah, ki se nahaja na razvodju med severno in južno Evropo. Njen glavni vrh, imenovan Dufourspitze v čast generala in kartografa Guillaume-Henri Dufourja, je visok 4634 m, sledi še pet skoraj enako visokih hčerinskih vrhov Dunantspitze, Grenzgipfel, Nordend, Zumsteinspitze in Signalkuppe. Monte Rosa je tudi druga najvišja gora v Alpah in Evropi zunaj Kavkaza. Monte Rosa se razteza na obeh straneh meje med Švico in Italijo, čeprav njena dva glavna vrhova, za razliko od štirih nižjih, ležita na švicarski strani, v kantonu Valais. Na severozahodni strani osrednjega masiva Monte Rosa, z ogromnimi ledenimi pobočji in seraki, tvori mejo in zgornji bazen velikega ledenika Görner, ki se spušča proti Zermattu in tvori sotočje dandanes precej večjega pritoka ledenika Grenz, tik pod planinsko kočo Monte Rosa na spodnjem delu vidnega zahodnega krila. Grenz tvori impresiven ledenik med zahodnim krilom in Liskammom, greben na jugozahodni strani švicarsko-italijanske meje. Na vzhodni strani, v Italiji, gora tvori skoraj navpično 2.400 m visoko steno iz granita in ledu in je najvišja v Evropi, s pogledom na vas Macugnaga in več manjših ledenikov. Monte Roso so raziskovali pionirski geologi in raziskovalci, vključno Leonardo da Vinci v poznem petnajstem stoletju in Horace-Bénédict de Saussure v poznem osemnajstem stoletju. Po dolgi vrsti poskusov, ki so se začeli v začetku devetnajstega stoletja, ko se Monte Rosin vrh še vedno imenuje Höchste Spitze, je bil prvič dosežen leta 1855 iz Zermatta, osvojilo ga je osem plezalcev s tremi vodniki. Velika vzhodna stena je bila prvič preplezana leta 1872 iz Macugnaga.

Švica in Monte Rosa · Geografija Švice in Monte Rosa · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Švica in Nemčija · Geografija Švice in Nemčija · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Švica in Nemščina · Geografija Švice in Nemščina · Poglej več »

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Švica in Ren · Geografija Švice in Ren · Poglej več »

Renski slapovi

Pogled na Renske slapove z Veliko skalo na sredi Rena Renski slapovi so največji slapovi v Evropi.

Švica in Renski slapovi · Geografija Švice in Renski slapovi · Poglej več »

Retoromanščina

Retoromanščina (retoromansko: rumantsch/rumauntsch/romontsch) je romanski jezik, ki je eden od štirih uradnih jezikov v Švici (poleg nemščine, francoščine in italijanščine).

Švica in Retoromanščina · Geografija Švice in Retoromanščina · Poglej več »

Rona

Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.

Švica in Rona · Geografija Švice in Rona · Poglej več »

Schaffhausen

Schaffhausen (nemško, francosko Schaffhouse, italijansko Sciaffusa, grško Probatopolis ali latinsko Scaphusun) je mesto z okoli 37.000 prebivalci v Švici in glavno mesto kantona Schaffhausen.

Švica in Schaffhausen · Geografija Švice in Schaffhausen · Poglej več »

Severno morje

Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.

Švica in Severno morje · Geografija Švice in Severno morje · Poglej več »

Sredozemsko morje

Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.

Švica in Sredozemsko morje · Geografija Švice in Sredozemsko morje · Poglej več »

Ticino

Ticino (latinsko Ticinus, nemško Tessin) je 280 km dolga reka v švicarskem kantonu Ticino in italijanskih deželah Piemontu in Lombardiji in levi pritok Pada.

Švica in Ticino · Geografija Švice in Ticino · Poglej več »

Uri

Uri je eden od 26 švicarskih kantonov.

Švica in Uri · Geografija Švice in Uri · Poglej več »

Vestfalski mir

Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).

Švica in Vestfalski mir · Geografija Švice in Vestfalski mir · Poglej več »

Vierwaldstadtsko jezero

Vierwaldstadtsko jezero (nemško Vierwaldstättersee, dobesedno 'jezero štirih gozdnih kantonov', francosko lac des Quatre-Cantons, italijansko lago dei Quattro Cantoni) je jezero v osrednji Švici in četrto največje v državi. Jezero je zapletene oblike, z več ostrimi zavoji in štirimi kraki. Začne se v južno severno vezani dolini reke Reuss med strmimi pečinami nad Urnerseejem od Flüelena proti Brunnenu na severu, preden zavije ostro proti zahodu, kjer se nadaljuje v porečje Gersauer. Tu je tudi najgloblja točka jezera na 214 m. Še bolj zahodno od njega je Buochser Bucht, vendar jezero spet močno zavije proti severu skozi ozko odprtino med Unter Nas (Spodnji nos) Bürgenstock na zahodu in Ober Nas (Zgornji nos) Rigija na vzhodu do zaliva Vitznau. Pred Vitznauom pod Rigijem jezero spet močno zavije proti zahodu, da doseže središče štirikrakega križa, imenovanega Chrütztrichter (križni lijak). Tu se na severu zbližujejo Vitznauer Bucht s Küssnachtersee, Luzernersee z zahoda ter Horwer Bucht in Stanser Trichter na jugu, ki ga najdemo tik pod severovzhodno stranjo Pilatusa in zahodno stranjo Bürgenstocka. Na zelo ozkem prehodu med vzhodno kapalko Pilatusa (imenovano Lopper) in Stansstadom, jezero doseže svoj jugozahodni krak pri Alpnachstadu na strmih južnih vznožjih Pilatusa, Alpnachersee. Jezero odvaja vodo v reko Reuss v Lucernu iz kraka, imenovanega Luzernersee (Luzernsko jezero). Celotno jezero ima skupno površino 114 km² na nadmorski višini 434 m in največjo globino 214 m. Njegova prostornina je 11,8 km³. Velik del obale se strmo dviga v gore do 1500 m nad jezerom, kar ima za posledico številne slikovite poglede, vključno s pogledi na gore Rigi in Pilatus. Reuss vstopi v jezero pri Flüelenu, v delu, imenovanem Urnersee (jezero Uri, v kantonu Uri) in izstopi v Luzernu. Jezero sprejema tudi Muoto v Brunnenu, Engelberger Aa v Buochs in Sarner Aa v Alpnachstad. Jezero je mogoče obiti z vlakom in cesto, čeprav železniška pot jezero obide tudi na severni strani Rigija preko Arth-Goldau. Od leta 1980 avtocesta A2 vodi skozi predor Seelisberg, da bi v le pol ure v Altdorfu, Uri, južno od začetka jezera v Flüelenu, prišla do prelaza Gotthard. Parniki in druge potniške ladje vozijo med različnimi vasmi in mesti ob jezeru. Je priljubljena turistična destinacija tako za domače Švicarje kot za tujce, ob obalah pa je veliko hotelov in letovišč. Poleg tega je ob obali Urnersee travnik Rütli, tradicionalno mesto ustanovitve Švicarske konfederacije. 35-kilometrska spominska pešpot, Švicarska pot, je bila zgrajena okoli jezera Uri ob praznovanju 700-letnice države leta 1991.

Švica in Vierwaldstadtsko jezero · Geografija Švice in Vierwaldstadtsko jezero · Poglej več »

Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch

Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch (uradno Swiss Alps Jungfrau-Aletsch) se nahaja na jugozahodu Švice med kantonoma Bern in Valais.

Švica in Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch · Geografija Švice in Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch · Poglej več »

Zürich

Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.

Švica in Zürich · Geografija Švice in Zürich · Poglej več »