Hitreje kot brskalnik!
31 odnosi: Akad (mesto), Anšan, Šulgi, Babilon, Britanski muzej, Carigrad, Dingir, Diorit, Elam, ElamšÄina, Esagila, Gilgameš, Indija, Karneol, Klinopis, Kratka kronologija, Louvre, Mari, Nimintaba, Ninlil, Nipur, Prva babilonska dinastija, Srednja kronologija, Stela (spomenik), SumeršÄina, Sumerija, Suza, Perzija, Tretja urska dinastija, Ur, Ur-Nammu, Veliki zigurat v Uru.
Akad (mesto)
Karta Bližnjega vzhoda kaže obseg Akadskega kraljestva in možno lokacijo Akada Akad (tudi Akkade ali Agade) je bilo glavno mesto Akadskega kraljestva, ki je bilo prevladujoÄa politiÄna sila v Mezopotamiji ob koncu tretjega tisoÄletja pred našim štetjem.
Novo!!: Šulgi in Akad (mesto) · Poglej veÄ »
Anšan
Lega Anšana v Elamskem kraljestvu Anšan (perzijsko Ų§ŁŲ“Ų§Ł, Anšan, elamsko Anzan), sodobni Tall-i Malyan, je bil starodavno iransko mesto.
Novo!!: Šulgi in Anšan · Poglej veÄ »
Šulgi
Šulgi (klinopisno ššš dŠulgi, pred tem se je ime bralo Dungi) je bil drugi kralj Tretje urske dinastije, ki je vladala med sumersko renesanso.
Novo!!: Šulgi in Šulgi · Poglej veÄ »
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antiÄni Mezopotamiji od 18-6.
Novo!!: Šulgi in Babilon · Poglej veÄ »
Britanski muzej
Británski muzéj (kratica BM) je eden najveÄjih in najslavnejših svetovnih muzejev.
Novo!!: Šulgi in Britanski muzej · Poglej veÄ »
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je najveÄje mesto v Republiki TurÄiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finanÄno središÄe.
Novo!!: Šulgi in Carigrad · Poglej veÄ »
Dingir
Ime simurumskega kralja Iddin-Sina (ššæš¾šššŖ, I-ti-n Sîn); znak ''"dingir"'' pred imenom pomeni ''"božanski"'', sredi imena pa glas ''"n"''; stela v Muzeju Sulejmanija, Irak Dingir (obiÄajno preÄrkovano kot diÄir, izgovorjeno kot /diÅir/) je klinopisni znak, najpogosteje doloÄilnik za božanstvo, vendar ima tudi veÄ drugih pomenov.
Novo!!: Šulgi in Dingir · Poglej veÄ »
Diorit
Diorit diagramu QAPF Diorit je siva do temno siva, vÄasih tudi Ärna ali modrikasto siva srednja intruzivna magmatska kamnina (globoÄnina), ki je sestavljena predvsem iz srednjih plagioklazov (najpogosteje andezina), biotita, rogovaÄe in/ali piroksena.
Novo!!: Šulgi in Diorit · Poglej veÄ »
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Novo!!: Šulgi in Elam · Poglej veÄ »
ElamšÄina
ElamšÄina, izumrli jezik Elamcev, ki se je govoril približno od leta 2800–550 pr.
Novo!!: Šulgi in ElamšÄina · Poglej veÄ »
Esagila
Babilonski glinasti zidak iz 6. stoletja pr. n. št. z napisom: ''Nebukadnezar podpira Esagilo in tempelj A-Zida (Borsipa). Najstarejši sin Nabopolazarja, kralja Babilonije''; Hechtov muzej, Haifa, Izrael Ésagila (sumersko ššš š· É-SAĒ¦-ÍL.LA, tempelj z veliÄastnim vrhom) je bil tempelj, posveÄen bogu Marduku, zašÄitniku Babilona.
Novo!!: Šulgi in Esagila · Poglej veÄ »
Gilgameš
Gilgameš, prvotno Bilgameš, je bil kralj Uruka v Mezopotamiji, ki je živel v obdobju 2800-2500 pr.
Novo!!: Šulgi in Gilgameš · Poglej veÄ »
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: ą¤ą¤¾ą¤°ą¤¤ ą¤ą¤£ą¤°ą¤¾ą¤ą„ą¤Æ BhÄrat gaį¹arÄjya) je država v Južni Aziji.
Novo!!: Šulgi in Indija · Poglej veÄ »
Karneol
Karneol je rjavkasto rdeÄ mineral, ki se uporablja predvsem kot poldrag kamen za izdelavo nakita.
Novo!!: Šulgi in Karneol · Poglej veÄ »
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Novo!!: Šulgi in Klinopis · Poglej veÄ »
Kratka kronologija
Kratka kronologija je ena od kronologij bližnjevzhodne bronaste in zgodnje železne dobe, v kateri sta fiksna datuma vladavina Hamurabija (1728-1686 pr. n. št.) in opustošenje Babilona leta 1531 pr.
Novo!!: Šulgi in Kratka kronologija · Poglej veÄ »
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središÄu Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisoÄletja pr. n. št. do 19. stoletja n. št.) je razstavljenih na 60.600 kvadratnih metrov površine.
Novo!!: Šulgi in Louvre · Poglej veÄ »
Mari
Mari (klinopisno š š·š , ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko ŲŖŁ ŲŲ±ŁŲ±Ł), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Novo!!: Šulgi in Mari · Poglej veÄ »
Nimintaba
Nimintaba (ššš°š, DNimin-tab-ba, ime se je pred tem bralo Dimtabba) je bila sumerska boginja.
Novo!!: Šulgi in Nimintaba · Poglej veÄ »
Ninlil
Ninlil (šš©šš¤ DNIN.LÍL "Gospa širokega polja" ali "Gospa vetra") ali Sud, v Asiriji imenovana Mulliltu, je bila sumerska boginja, žena boga Enlila.
Novo!!: Šulgi in Ninlil · Poglej veÄ »
Nipur
Nipur (URUEN.LIL, sumersko Nibru, pogosto logografsko zapisano kot EN.LÍLKI, Enlilovo mesto, akadsko Nibbur) je bil eno od najstarejših sumerskih mest.
Novo!!: Šulgi in Nipur · Poglej veÄ »
Prva babilonska dinastija
Prva babilonska dinastija ali Staro babilonsko cesarstvo je bila država v antiÄni Mezopotamiji z glavnim mestom Babilon. Kronologija Prve babilonske dinastije je še vedno predmet razprav, ker obstajata dva seznama babilonskih kraljev, A in B. V tem Älanku se uporabljajo leta vladanja po Seznamu A, ker se uporabljajo najbolj pogosto. Vladavine v Seznamu B so na splošno daljše.
Novo!!: Šulgi in Prva babilonska dinastija · Poglej veÄ »
Srednja kronologija
Ami-Sadukova Venerina tablica, glina, velikost 17,14 x 9,20 x 2,22 cm; Britanski muzej, London Za Äasovnico v absolutnih datumih glej kratko kronologijo.
Novo!!: Šulgi in Srednja kronologija · Poglej veÄ »
Stela (spomenik)
Stéla je antiÄna nagrobna plošÄa ali steber iz kamna ali lesa, z napisom ali reliefom na sprednji ali veÄ straneh.
Novo!!: Šulgi in Stela (spomenik) · Poglej veÄ »
SumeršÄina
SumeršÄina (sumersko EME.GĢIR15) je izumrl izoliran jezik antiÄnih Sumercev, ki se je govoril v južni Mezopotamiji, sedanjem južnem Iraku.
Novo!!: Šulgi in SumeršÄina · Poglej veÄ »
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Novo!!: Šulgi in Sumerija · Poglej veÄ »
Suza, Perzija
Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko ש××ּשÖø××, ŠušÄn, grško, Susa, sirsko Ü«ÜÜ«, Šuš, staroperzijsko šš, ÇÅ«šÄ) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.
Novo!!: Šulgi in Suza, Perzija · Poglej veÄ »
Tretja urska dinastija
Tretja urska dinastija ali Ur III, znana kot utemeljiteljica t. i. Novosumerskega cesarstva, je bila sumerska dinastija, ki je v 21.
Novo!!: Šulgi in Tretja urska dinastija · Poglej veÄ »
Ur
Ur (Sumersko: Urim, Akadsko: Uru,Ų£ŁŲ±) je bila pomembna sumerska mestna državica v antiÄni Mezopotamiji.
Novo!!: Šulgi in Ur · Poglej veÄ »
Ur-Nammu
Ur-Nammu je zgradil Veliki zigurat v Uru Dinanna.... "Za Inano-" šššš¾ Nin-e-an-na.... "Ninana,"ššš NIN-a-ni.... "njegova gospa"šØšš UR-NAMMU.... "Ur-Nammu"šššµ NITAH KALAG ga.... "mogoÄni mož"šššš š LUGAL URIM KI ma.... "kralj Ura" šš ššš šµš¤ LUGAL ki en gi ki URI ke.... "kralj Sumera in Akada" Ur-Nammu, Ur-Namma, Ur-Engur ali Ur-Gur (sumersko šØšš) je bil ustanovitelj sumerske Tretje urske dinastije v južni Mezopotamiji, ki je vladal od okoli 2112 do 2095 pr. n. št. (srednja kronologija) ali morda okoli 2047 do 2030 pr. n. št. (kratka kronologija). Tretja urska dinastija je prevzela oblast po nekaj stoletjih akadske in gutske vladavine. Njegov glavni dosežek je bila ustanovitev trdne države. Znan je predvsem po Ur-Nammujevem zakoniku, najstarejšem znanem zakoniku na svetu. Naslavljal se je s "kralj Ura, kralj Sumera in Akada".
Novo!!: Šulgi in Ur-Nammu · Poglej veÄ »
Veliki zigurat v Uru
Zigurat v Uru ali Veliki zigurat v Uru (Sumersko é-temen-ní-gùru Etemenniguru, »tempelj, ki ga ustvarja avra«, The Ziggurat of Ur, the British Museum's web site on Mesopotamia covering Sumer, Babylonia and Assyria) je neosumerski zigurat v mestu Ur v bližini Nasirijah, v današnji provinci Dhi Qar v Iraku.
Novo!!: Šulgi in Veliki zigurat v Uru · Poglej veÄ »
