Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Štefan Vladislav I. in Kraljevina Srbija (1217–1345)

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Štefan Vladislav I. in Kraljevina Srbija (1217–1345)

Štefan Vladislav I. vs. Kraljevina Srbija (1217–1345)

Štefan Vladislav I. (srbsko Стефан Владислав, Stefan Vladislav) je bil od leta 1234 do 1243 kralj Srbije, * okoli 1198, † po 1264. Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.

Podobnosti med Štefan Vladislav I. in Kraljevina Srbija (1217–1345)

Štefan Vladislav I. in Kraljevina Srbija (1217–1345) še 32 stvari v skupni (v Unijapedija): Štefan Milutin, Štefan Nemanja, Štefan Prvokronani, Štefan Radoslav, Štefan Uroš I., Balkan, Béla IV. Ogrski, Beograd, Bogomilstvo, Bosna, Braničevo, Cetina, Drač, Drugo bolgarsko cesarstvo, Dubrovniška republika, Dubrovnik, Epirski despotat, Ivan Asen II., Mongoli, Nemanjići, Neretva, Ogrska, Poljska, Rusija, Samostan Mileševa, Skader, Split, Srbščina, Srbska pravoslavna cerkev, Sveti Sava, ..., Toljen II., Vzhodna pravoslavna cerkev. Razširi indeks (2 več) »

Štefan Milutin

Štefan Uroš II.

Štefan Milutin in Štefan Vladislav I. · Štefan Milutin in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Štefan Nemanja

Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.

Štefan Nemanja in Štefan Vladislav I. · Štefan Nemanja in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Štefan Prvokronani

Štefan II.

Štefan Prvokronani in Štefan Vladislav I. · Štefan Prvokronani in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Štefan Radoslav

Štefan Radoslav Nemanjić (srbsko Стефан Радослав Немањић, Stefan Radoslav Nemanjić) je bil najstarejši sin srbskega kralja Štefana Prvovenčanega.

Štefan Radoslav in Štefan Vladislav I. · Štefan Radoslav in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Štefan Uroš I.

Štefan Uroš I. (srbsko Стефан Урош I, Stefan Uroš I), znan tudi kot Uroš Veliki (srbsko Урош Велики, Uroš Veliki) je bil od leta 1243 do 1276 kralj Srbije.

Štefan Uroš I. in Štefan Vladislav I. · Štefan Uroš I. in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Štefan Vladislav I. in Balkan · Balkan in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Béla IV. Ogrski

Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.

Štefan Vladislav I. in Béla IV. Ogrski · Béla IV. Ogrski in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Beograd

Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).

Štefan Vladislav I. in Beograd · Beograd in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Bogomilstvo

Razvoj bogomilstva Bogomilstvo je bila krščanska novognostična ali dualistična sekta, ki jo je v Prvem bolgarskem cesarstvu v 10.

Štefan Vladislav I. in Bogomilstvo · Bogomilstvo in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Bosna

Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.

Štefan Vladislav I. in Bosna · Bosna in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Braničevo

Mesto Braničevo v Srbskem despotatu leta 1422 Braničevo (srbsko Браничево, Braničevo) je geografska regija v vzhodni centralni Srbiji, večinoma v Upravnem okrožju Braničevo.

Štefan Vladislav I. in Braničevo · Braničevo in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Cetina

Cetina je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Civljane Šibeniško-kninske županije.

Štefan Vladislav I. in Cetina · Cetina in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Drač

Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.

Štefan Vladislav I. in Drač · Drač in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Drugo bolgarsko cesarstvo

Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.

Štefan Vladislav I. in Drugo bolgarsko cesarstvo · Drugo bolgarsko cesarstvo in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Dubrovniška republika

Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.

Štefan Vladislav I. in Dubrovniška republika · Dubrovniška republika in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Dubrovnik

Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.

Štefan Vladislav I. in Dubrovnik · Dubrovnik in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Epirski despotat

Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Štefan Vladislav I. in Epirski despotat · Epirski despotat in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Ivan Asen II.

Ivan Asen II. (bolgarsko Иван Асен II, Ivan Asén II) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1218 do 1241, * ni znano, † 24. junij 1241.

Štefan Vladislav I. in Ivan Asen II. · Ivan Asen II. in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Mongoli

Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.

Štefan Vladislav I. in Mongoli · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Mongoli · Poglej več »

Nemanjići

Nemanjići (srbsko Немањићи/Nemanjići) so bili najpomembnejša srbska srednjeveška vladarska dinastija.

Štefan Vladislav I. in Nemanjići · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Nemanjići · Poglej več »

Neretva

Neretva (srbska cirilica: Неретва), znana tudi kot Narenta, je ena večjih rek na vzhodnem delu jadranskega povodja.

Štefan Vladislav I. in Neretva · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Neretva · Poglej več »

Ogrska

Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.

Štefan Vladislav I. in Ogrska · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Ogrska · Poglej več »

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Štefan Vladislav I. in Poljska · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Poljska · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Štefan Vladislav I. in Rusija · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Rusija · Poglej več »

Samostan Mileševa

Samostan Mileševa je srbski srednjeveški samostan ob reki Mileševici 6 km od Prijepolja.

Štefan Vladislav I. in Samostan Mileševa · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Samostan Mileševa · Poglej več »

Skader

Skader (albansko: Shkodër ali Shkodra; črnogorsko/srbohrvaško Skadar), mesto ob Skadrskem jezeru v severozahodni Albaniji, glavno mesto Skadrskega okrožja.

Štefan Vladislav I. in Skader · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Skader · Poglej več »

Split

Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.

Štefan Vladislav I. in Split · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Split · Poglej več »

Srbščina

Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.

Štefan Vladislav I. in Srbščina · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Srbščina · Poglej več »

Srbska pravoslavna cerkev

Zastava Stolnica svetega Save v Beogradu Srbski pravoslavni križ Srbska pravoslavna cerkev je ena od samostojnih (avtokefalnih) pravoslavnih patriarhij.

Štefan Vladislav I. in Srbska pravoslavna cerkev · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Srbska pravoslavna cerkev · Poglej več »

Sveti Sava

samostanu Studenica Sveti Sava je bil srbski plemič, menih, iguman samostana Studenica, književnik, diplomat in prvi nadškof avtokefalne Srbske pravoslavne cerkve, * okoli 1174, † 14. januar 1236 (po julijanskem koledarju).

Štefan Vladislav I. in Sveti Sava · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Sveti Sava · Poglej več »

Toljen II.

Toljen II. je bil sin Toljena I., sina Miroslava Zavidovića, starejšega brata Štefana Nemanje, ki je v prvi polovici 13.

Štefan Vladislav I. in Toljen II. · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Toljen II. · Poglej več »

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Štefan Vladislav I. in Vzhodna pravoslavna cerkev · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Vzhodna pravoslavna cerkev · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Štefan Vladislav I. in Kraljevina Srbija (1217–1345)

Štefan Vladislav I. 50 odnose, medtem ko je Kraljevina Srbija (1217–1345) 185. Saj imajo skupno 32, indeks Jaccard je 13.62% = 32 / (50 + 185).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Štefan Vladislav I. in Kraljevina Srbija (1217–1345). Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »