Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Štefan Uroš I. in Kraljevina Srbija (1217–1345)

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Štefan Uroš I. in Kraljevina Srbija (1217–1345)

Štefan Uroš I. vs. Kraljevina Srbija (1217–1345)

Štefan Uroš I. (srbsko Стефан Урош I, Stefan Uroš I), znan tudi kot Uroš Veliki (srbsko Урош Велики, Uroš Veliki) je bil od leta 1243 do 1276 kralj Srbije. Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.

Podobnosti med Štefan Uroš I. in Kraljevina Srbija (1217–1345)

Štefan Uroš I. in Kraljevina Srbija (1217–1345) še 28 stvari v skupni (v Unijapedija): Štefan Dragutin, Štefan Milutin, Štefan Nemanja, Štefan Prvokronani, Štefan V. Ogrski, Štefan Vladislav I., Balkan, Drugo bolgarsko cesarstvo, Dubrovniška republika, Dubrovnik, Karel I. Anžujski, Konstantinopel, Kotor, Latinsko cesarstvo, Mihael VIII. Paleolog, Nemanjići, Nikejsko cesarstvo, Ogrska, Raška, Samostan Sopoćani, Sasi, Srbščina, Srebro, Tatari, Vardar, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zahumje, Zeta.

Štefan Dragutin

Štefan Dragutin (srbsko Стефан Драгутин, Stefan Dragutin, madžarsko Dragutin István) je bil od leta 1276 do 1282 kralj Kraljevine Srbije.

Štefan Dragutin in Štefan Uroš I. · Štefan Dragutin in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Štefan Milutin

Štefan Uroš II.

Štefan Milutin in Štefan Uroš I. · Štefan Milutin in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Štefan Nemanja

Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.

Štefan Nemanja in Štefan Uroš I. · Štefan Nemanja in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Štefan Prvokronani

Štefan II.

Štefan Prvokronani in Štefan Uroš I. · Štefan Prvokronani in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Štefan V. Ogrski

Štefan V. (madžarsko V. István, hrvaško Stjepan V., slovaško Štefan V) jo bil kralj Ogrske in Hrvaške (1270-1272) in vojvoda Štajerske (1258-1260), * pred 18. oktobrom 1239, † 6. avgust 1272, otok Csepel, Pešta, Ogrsko kraljestvo. Bil je najstarejši sin kralja Béle IV. in bizantinske princese Marije Laskarine. Oče ga je že pri šestih letih kronal za kralja in imenoval za vojvodo Slavonije. Še kot otroka so ga poročili z Elizabeto, hčerko kumanskega poglavarja, katerega oče se je naselil na Veliki madžarski nižini. Oče ga je leta 1257 imenoval za vojvodo Transilvanije in leta 1258 za vojvodo Štajerske. Plemstvo Štajerske, ki je bila k Ogrski priključena štiri leta pred tem, se je temu upiralo. S pomočjo češkega kralja Otokarja II. so se uprli in izgnali Štefanovo vojsko iz večjega dela Štajerske. Ko je Otokar II. v bitki pri Kressenbrunnu 12. julija 1260 uničil združeno vojsko Štefana in njegovega očeta, je Štefan zapustil Štajersko in se vrnil v Transilvanijo. Leta 1262 je očeta prisilil, da mu je odstopil vsa ogrska ozemlja vzhodno od Donave in ga imenoval za mlajšega kralja. Po dveh letih je Štefan obtožil očeta, da ga namerava razdediniti. Izbruhnila je državljanska vojna, ki se je končala z mirovnim sporazumom leta 1266, nezaupanje med njima pa je ostalo. Štefan je po očetovi smrti 3. maja 1270 brez težav zasedel ogrski prestol. Sestra Ana in očetovi najbližji svetovalci so pobegnili v Češko kraljestvo. Otokar II. je spomladi 1271 napadel Ogrsko, vendar je Štefan napad odbil. Naslednje poletje je uporniški zemljiški gospod ujel in zaprl Štefanovega sina Ladislava. Štefan je kmalu zatem nepričakovano zbolel in umrl.

Štefan Uroš I. in Štefan V. Ogrski · Štefan V. Ogrski in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Štefan Vladislav I.

Štefan Vladislav I. (srbsko Стефан Владислав, Stefan Vladislav) je bil od leta 1234 do 1243 kralj Srbije, * okoli 1198, † po 1264.

Štefan Uroš I. in Štefan Vladislav I. · Štefan Vladislav I. in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Štefan Uroš I. in Balkan · Balkan in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Drugo bolgarsko cesarstvo

Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.

Štefan Uroš I. in Drugo bolgarsko cesarstvo · Drugo bolgarsko cesarstvo in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Dubrovniška republika

Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.

Štefan Uroš I. in Dubrovniška republika · Dubrovniška republika in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Dubrovnik

Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.

Štefan Uroš I. in Dubrovnik · Dubrovnik in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Karel I. Anžujski

Karel I. Anžujski (• Pariz, 21. marca 1226, † Foggia, 7. januarja 1285), grof Anžuja (Anjou) in Maina, grof Provanse in Forcalquiera, kralj Sicilije, kralj Neaplja, princ Taranta, kralj Albanije, princ Ahaje in kralj Jeruzalema.

Štefan Uroš I. in Karel I. Anžujski · Karel I. Anžujski in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Štefan Uroš I. in Konstantinopel · Konstantinopel in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Kotor

Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.

Štefan Uroš I. in Kotor · Kotor in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Latinsko cesarstvo

Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.

Štefan Uroš I. in Latinsko cesarstvo · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Latinsko cesarstvo · Poglej več »

Mihael VIII. Paleolog

Mihael VIII.

Štefan Uroš I. in Mihael VIII. Paleolog · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Mihael VIII. Paleolog · Poglej več »

Nemanjići

Nemanjići (srbsko Немањићи/Nemanjići) so bili najpomembnejša srbska srednjeveška vladarska dinastija.

Štefan Uroš I. in Nemanjići · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Nemanjići · Poglej več »

Nikejsko cesarstvo

Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Štefan Uroš I. in Nikejsko cesarstvo · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Nikejsko cesarstvo · Poglej več »

Ogrska

Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.

Štefan Uroš I. in Ogrska · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Ogrska · Poglej več »

Raška

Velika kneževina Srbija (srbsko Великожупанска Србија, Velikožupanska Srbija) ali Raška (srbsko Рашка, Raška), latinsko Rascia) je bila srednjeveška srbska država, ki je obsegala sedanjo Srbijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino in južno Dalmacijo. Središče kneževine je bila pokrajina Raška, po kateri je dobila ime. Nastala je okoli leta 1091 kot vazalna kneževina Duklje, srbske države, ki je sama nastala iz zgodnjesrednjeveške Srbske kneževine s središčem v Raški do leta 960. O njej je v primarnih virih po bolgarsko-bizantinskih vojnah zelo malo podatkov. Ustanovitelj kneževine Vukan je prevzel naziv veliki knez, ko je njegov stric in vladar Duklje Konstantin Bodin po desetletjih upora končal v bizantinski ječi. Medtem ko je bila Duklja prizadeta zaradi državljanskih vojn, je Raška nadaljevala boj proti Bizantincem. Raška dinastija Vukanović je uspela dobiti pod svojo oblast večino nekdanje srbske države in se razširiti na jug in vzhod. Knezi so preko diplomatskih zvez z Ogrsko uspeli obdržati svojo neodvisnost preko sredine 12. stoletja. V dinastični državljanski vojni leta 1166 je zmagal Štefan Nemanja. Njegov sin Štefan je bil leta 1217 kronan za prvega srbskega kralja, medtem ko je srednji sin Rastko (Sveti Sava) leta 1219 postal prvi nadškof Srbije.

Štefan Uroš I. in Raška · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Raška · Poglej več »

Samostan Sopoćani

Samostan Sopoćani (srbsko Манастир Сопоћани, Manastir Sopoćani) je nadarbina srbskega kralja Stefana Uroša I..

Štefan Uroš I. in Samostan Sopoćani · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Samostan Sopoćani · Poglej več »

Sasi

Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.

Štefan Uroš I. in Sasi · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Sasi · Poglej več »

Srbščina

Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.

Štefan Uroš I. in Srbščina · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Srbščina · Poglej več »

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Štefan Uroš I. in Srebro · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Srebro · Poglej več »

Tatari

Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.

Štefan Uroš I. in Tatari · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Tatari · Poglej več »

Vardar

Vardar ali Aksios je najdaljša reka v Severni Makedoniji in druga najdaljša reka v Grčiji, ki se izliva v Egejsko morje pri Solunu.

Štefan Uroš I. in Vardar · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Vardar · Poglej več »

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Štefan Uroš I. in Vzhodna pravoslavna cerkev · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Vzhodna pravoslavna cerkev · Poglej več »

Zahumje

Zahumje (''Zachlumia'') z okolico na vrhuncu svoje moči Zahumje ali Zahumlje (srbsko: Zahumlje), kasneje Hum, je srednjeveško samostojno ozemlje (sklavinija, kneževina) ob Jadranskem morju med Neretvo in Dubrovnikom, vključno s polotokom Pelješcem.

Štefan Uroš I. in Zahumje · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Zahumje · Poglej več »

Zeta

Zeta (okrajšava Z) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1021.

Štefan Uroš I. in Zeta · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Zeta · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Štefan Uroš I. in Kraljevina Srbija (1217–1345)

Štefan Uroš I. 39 odnose, medtem ko je Kraljevina Srbija (1217–1345) 185. Saj imajo skupno 28, indeks Jaccard je 12.50% = 28 / (39 + 185).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Štefan Uroš I. in Kraljevina Srbija (1217–1345). Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: