Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Štefan Dragutin in Kraljevina Srbija (1217–1345)

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Štefan Dragutin in Kraljevina Srbija (1217–1345)

Štefan Dragutin vs. Kraljevina Srbija (1217–1345)

Štefan Dragutin (srbsko Стефан Драгутин, Stefan Dragutin, madžarsko Dragutin István) je bil od leta 1276 do 1282 kralj Kraljevine Srbije. Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.

Podobnosti med Štefan Dragutin in Kraljevina Srbija (1217–1345)

Štefan Dragutin in Kraljevina Srbija (1217–1345) še 26 stvari v skupni (v Unijapedija): Štefan Milutin, Štefan Nemanja, Štefan Uroš I., Štefan V. Ogrski, Béla IV. Ogrski, Beograd, Bosna, Braničevo, Dubrovniška republika, Jadransko morje, Kaloča, Karel I. Anžujski, Karel I. Ogrski, Kučevo, Kumani, Nemanjići, Otokar II. Přemysl, Samostan Sopoćani, Severna Makedonija, Skader, Srbščina, Srbska pravoslavna cerkev, Sremsko kraljestvo, Tatari, Transilvanija, Vzhodna pravoslavna cerkev.

Štefan Milutin

Štefan Uroš II.

Štefan Dragutin in Štefan Milutin · Štefan Milutin in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Štefan Nemanja

Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.

Štefan Dragutin in Štefan Nemanja · Štefan Nemanja in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Štefan Uroš I.

Štefan Uroš I. (srbsko Стефан Урош I, Stefan Uroš I), znan tudi kot Uroš Veliki (srbsko Урош Велики, Uroš Veliki) je bil od leta 1243 do 1276 kralj Srbije.

Štefan Dragutin in Štefan Uroš I. · Štefan Uroš I. in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Štefan V. Ogrski

Štefan V. (madžarsko V. István, hrvaško Stjepan V., slovaško Štefan V) jo bil kralj Ogrske in Hrvaške (1270-1272) in vojvoda Štajerske (1258-1260), * pred 18. oktobrom 1239, † 6. avgust 1272, otok Csepel, Pešta, Ogrsko kraljestvo. Bil je najstarejši sin kralja Béle IV. in bizantinske princese Marije Laskarine. Oče ga je že pri šestih letih kronal za kralja in imenoval za vojvodo Slavonije. Še kot otroka so ga poročili z Elizabeto, hčerko kumanskega poglavarja, katerega oče se je naselil na Veliki madžarski nižini. Oče ga je leta 1257 imenoval za vojvodo Transilvanije in leta 1258 za vojvodo Štajerske. Plemstvo Štajerske, ki je bila k Ogrski priključena štiri leta pred tem, se je temu upiralo. S pomočjo češkega kralja Otokarja II. so se uprli in izgnali Štefanovo vojsko iz večjega dela Štajerske. Ko je Otokar II. v bitki pri Kressenbrunnu 12. julija 1260 uničil združeno vojsko Štefana in njegovega očeta, je Štefan zapustil Štajersko in se vrnil v Transilvanijo. Leta 1262 je očeta prisilil, da mu je odstopil vsa ogrska ozemlja vzhodno od Donave in ga imenoval za mlajšega kralja. Po dveh letih je Štefan obtožil očeta, da ga namerava razdediniti. Izbruhnila je državljanska vojna, ki se je končala z mirovnim sporazumom leta 1266, nezaupanje med njima pa je ostalo. Štefan je po očetovi smrti 3. maja 1270 brez težav zasedel ogrski prestol. Sestra Ana in očetovi najbližji svetovalci so pobegnili v Češko kraljestvo. Otokar II. je spomladi 1271 napadel Ogrsko, vendar je Štefan napad odbil. Naslednje poletje je uporniški zemljiški gospod ujel in zaprl Štefanovega sina Ladislava. Štefan je kmalu zatem nepričakovano zbolel in umrl.

Štefan Dragutin in Štefan V. Ogrski · Štefan V. Ogrski in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Béla IV. Ogrski

Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.

Štefan Dragutin in Béla IV. Ogrski · Béla IV. Ogrski in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Beograd

Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).

Štefan Dragutin in Beograd · Beograd in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Bosna

Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.

Štefan Dragutin in Bosna · Bosna in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Braničevo

Mesto Braničevo v Srbskem despotatu leta 1422 Braničevo (srbsko Браничево, Braničevo) je geografska regija v vzhodni centralni Srbiji, večinoma v Upravnem okrožju Braničevo.

Štefan Dragutin in Braničevo · Braničevo in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Dubrovniška republika

Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.

Štefan Dragutin in Dubrovniška republika · Dubrovniška republika in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Štefan Dragutin in Jadransko morje · Jadransko morje in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Kaloča

Kaloča (madžarsko Kalocsa) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Koloča Županije Bács-Kiskun.

Štefan Dragutin in Kaloča · Kaloča in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Karel I. Anžujski

Karel I. Anžujski (• Pariz, 21. marca 1226, † Foggia, 7. januarja 1285), grof Anžuja (Anjou) in Maina, grof Provanse in Forcalquiera, kralj Sicilije, kralj Neaplja, princ Taranta, kralj Albanije, princ Ahaje in kralj Jeruzalema.

Štefan Dragutin in Karel I. Anžujski · Karel I. Anžujski in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Karel I. Ogrski

Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.

Štefan Dragutin in Karel I. Ogrski · Karel I. Ogrski in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »

Kučevo

Kučevo (izvirno Кучево) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Braničevskega upravnega okraja.

Štefan Dragutin in Kučevo · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Kučevo · Poglej več »

Kumani

''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.

Štefan Dragutin in Kumani · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Kumani · Poglej več »

Nemanjići

Nemanjići (srbsko Немањићи/Nemanjići) so bili najpomembnejša srbska srednjeveška vladarska dinastija.

Štefan Dragutin in Nemanjići · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Nemanjići · Poglej več »

Otokar II. Přemysl

Otokar II.

Štefan Dragutin in Otokar II. Přemysl · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Otokar II. Přemysl · Poglej več »

Samostan Sopoćani

Samostan Sopoćani (srbsko Манастир Сопоћани, Manastir Sopoćani) je nadarbina srbskega kralja Stefana Uroša I..

Štefan Dragutin in Samostan Sopoćani · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Samostan Sopoćani · Poglej več »

Severna Makedonija

Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.

Štefan Dragutin in Severna Makedonija · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Severna Makedonija · Poglej več »

Skader

Skader (albansko: Shkodër ali Shkodra; črnogorsko/srbohrvaško Skadar), mesto ob Skadrskem jezeru v severozahodni Albaniji, glavno mesto Skadrskega okrožja.

Štefan Dragutin in Skader · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Skader · Poglej več »

Srbščina

Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.

Štefan Dragutin in Srbščina · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Srbščina · Poglej več »

Srbska pravoslavna cerkev

Zastava Stolnica svetega Save v Beogradu Srbski pravoslavni križ Srbska pravoslavna cerkev je ena od samostojnih (avtokefalnih) pravoslavnih patriarhij.

Štefan Dragutin in Srbska pravoslavna cerkev · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Srbska pravoslavna cerkev · Poglej več »

Sremsko kraljestvo

Sremsko kraljestvo (starosrbsko srѣmьska zemlѩ, Sremska zemlja) ali Kraljestvo Štefana Dragutina (srbsko Област Стефана Драгутина, Oblast Stefana Dragutina) je bilo srednjeveško srbsko kraljestvo.

Štefan Dragutin in Sremsko kraljestvo · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Sremsko kraljestvo · Poglej več »

Tatari

Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.

Štefan Dragutin in Tatari · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Tatari · Poglej več »

Transilvanija

Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.

Štefan Dragutin in Transilvanija · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Transilvanija · Poglej več »

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Štefan Dragutin in Vzhodna pravoslavna cerkev · Kraljevina Srbija (1217–1345) in Vzhodna pravoslavna cerkev · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Štefan Dragutin in Kraljevina Srbija (1217–1345)

Štefan Dragutin 56 odnose, medtem ko je Kraljevina Srbija (1217–1345) 185. Saj imajo skupno 26, indeks Jaccard je 10.79% = 26 / (56 + 185).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Štefan Dragutin in Kraljevina Srbija (1217–1345). Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »