Hitreje kot brskalnik!
62 odnosi: Aisne (reka), Ardeni, Ardennes (departma), Ardenska ofenziva (1944), Aube, Aube (departma), Île-de-France, Šampanja (provinca), Épernay, Belgija, Belgijska Galija, Božič, Burgundija, Charles de Gaulle, Charleville-Mézières, Chaumont, Haute-Marne, Châlons-en-Champagne, Civitas, Druga svetovna vojna, Drugo francosko cesarstvo, Franche-Comté, Francoščina, Francoske regije, Francoski departma, Franki, Gaj Julij Cezar, Galija, Glavno mesto, Grand Est, Haute-Marne, Karel X. Francoski, Klodvik I., Konrad Adenauer, Lorena, Marna, Marne, Napoleon III., Oton III., Papež Janez Pavel II., Papež Silvester II., Pikardija, Provins, Prusija, Prva svetovna vojna, Reims, Reimska stolnica, Reka, Rim, Rimsko cesarstvo, Romilly-sur-Seine, ..., Saint-Dizier, Sedan, Sena, Tretji rajh, Trier, Troyes, Vinogradi, vinarne in vinske kleti v Šampanji, Vinska regija Šampanja, Vitry-le-François, 1918, 1940, 496. Razširi indeks (12 več) »
Aisne (reka)
Aisne je 300 km dolga reka v severni Franciji, levi pritok reke Oise.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Aisne (reka) · Poglej več »
Ardeni
Ardeni (francosko L'Ardenne, nizozemsko Ardennen, valonsko L'Årdene, luksemburško Ardennen, znani tudi kot Ardenski gozd) je območje obsežnih gozdov, razgibanega terena, gričev in grebenov z geološkimi značilnostmi gorskega območja Ardenov ter porečja Mozele in Meuse.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Ardeni · Poglej več »
Ardennes (departma)
Ardennes (Ardeni) (oznaka 08) so francoski departma, ki se imenuje po Ardenih, gorskem masivu na severovzhodu države.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Ardennes (departma) · Poglej več »
Ardenska ofenziva (1944)
Ardenska ofenziva znana tudi kot bitka v izboklini (angleško: Battle of the Bulge) ali pa kot zadnji Blitzkrieg je bila zadnja večja nemška ofenziva na zahodni fronti s katero so želeli Nemci premagati zavezniško armado in se prebiti do Antwerpena.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Ardenska ofenziva (1944) · Poglej več »
Aube
Aube je lahko.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Aube · Poglej več »
Aube (departma)
Aube (oznaka 10) je francoski departma, ki se imenuje po istoimenski reki, ki teče skozenj.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Aube (departma) · Poglej več »
Île-de-France
Île-de-France (Francoski otok) je osrednja francoska regija.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Île-de-France · Poglej več »
Šampanja (provinca)
Šampanja (Champagne, francoska izgovorjava: ) je bila provinca na severovzhodu Francoskega kraljestva, zdaj najbolj znana kot vinska regija Šampanja za peneče belo vino, ki nosi to ime v današnji Franciji.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Šampanja (provinca) · Poglej več »
Épernay
Épernay je mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, podprefektura departmaja Marne.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Épernay · Poglej več »
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Belgija · Poglej več »
Belgijska Galija
Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen. Cezar omenja, da sta njeno mejo z Galijo tvorili Marna in Sena,Julij Cezar, Komentarji galskih vojn z Germanijo pa Ren.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Belgijska Galija · Poglej več »
Božič
Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Božič · Poglej več »
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Burgundija · Poglej več »
Charles de Gaulle
Charles André Joseph Marie de Gaulle, francoski general, častnik in državnik * 22. november 1890, Lille, Francija † 9. november 1970, Colombey-les-Deux-Églises, Francija.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Charles de Gaulle · Poglej več »
Charleville-Mézières
Cerkev sv. Remigija, Charleville-Mézières Charleville-Mézières je mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, prefektura departmaja Ardeni.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Charleville-Mézières · Poglej več »
Chaumont, Haute-Marne
Bazilika sv. Janeza Krstnika, Chaumont Chaumont je mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, prefektura departmaja Haute-Marne.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Chaumont, Haute-Marne · Poglej več »
Châlons-en-Champagne
Châlons-en-Champagne (do 1998 Châlons-sur-Marne) je glavno mesto in občina severne francoske regije Šampanja-Ardeni, prefektura departmaja Marne.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Châlons-en-Champagne · Poglej več »
Civitas
Vojaška diploma ali spričevalo o uspešni vojaški službi, s katero je cesar Tit podelili državljanstvo upokojenim vojakom in njihovim soprogam ter potomcem; ključne besede diplome so ''"civitatem dedit"'' (je dal državljanstvo) na koncu druge vrstice in ''"est civitas data"'' (so dobili državljanstvo) v četrti vrstici. Civitas (mn. civitates) je latinski izraz, ki je v zgodovini Rimske republike imel več pomenov.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Civitas · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Drugo francosko cesarstvo
Drugo francosko cesarstvo (francosko: Second Empire Français) ali francosko cesarstvo je bil režim Napoleona III. od 1852 do 1870, med drugo republiko in tretjo republiko, v Franciji.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Drugo francosko cesarstvo · Poglej več »
Franche-Comté
Franche-Comté je bila do leta 2015 vzhodna francoska regija ob meji s Švico.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Franche-Comté · Poglej več »
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Francoščina · Poglej več »
Francoske regije
Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko régions, edina région), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Francoske regije · Poglej več »
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Francoski departma · Poglej več »
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Franki · Poglej več »
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Gaj Julij Cezar · Poglej več »
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Galija · Poglej več »
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Glavno mesto · Poglej več »
Grand Est
Grand Est (renska francoščina Groß Oschte) je upravna regija v severovzhodni Franciji.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Grand Est · Poglej več »
Haute-Marne
Haute-Marne (oznaka 52) je francoski departma, imenovan po reki Marni, ki teče skozenj.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Haute-Marne · Poglej več »
Karel X. Francoski
Karel X., kralj Francije in Navare, * 9. oktober 1757, Versailles, † 6. november 1836, Gorica.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Karel X. Francoski · Poglej več »
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Klodvik I. · Poglej več »
Konrad Adenauer
Konrad Hermann Josef Adenauer, nemški odvetnik in politik, * 5. januar 1876, Köln, † 19. april 1967, Bad Honnef-Rhöndorf.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Konrad Adenauer · Poglej več »
Lorena
Lorena (francosko Louréne, Lorraine, nemško Lottringe, luksemburško Loutrengen) je kulturno-zgodovinska regija v severovzhodni Franciji, od leta 2016 pa del regije Grand Est.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Lorena · Poglej več »
Marna
Marna (francosko Marne) je reka v severni Franciji, desni pritok Sene.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Marna · Poglej več »
Marne
Marne (oznaka 51) je francoski departma, imenovan po reki Marni, ki teče skozenj.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Marne · Poglej več »
Napoleon III.
Napoléon III.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Napoleon III. · Poglej več »
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Oton III. · Poglej več »
Papež Janez Pavel II.
Janez Pavel II., rojstno ime Karol Józef Wojtyła, papež in svetnik, * 18. maj 1920, Wadowice, Poljska, † 2. april 2005, Vatikan.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Papež Janez Pavel II. · Poglej več »
Papež Silvester II.
Papež Silvester II. ((Papa Silvester Secundus) rojen kot Gerbert d'Aurillac; tudi Gilbert, (Gerbertus), francoski menih, papež in vsestranski znanstvenik (zlasti matematik), * okoli 938, Aurillac (Auvergne, Francosko kraljestvo, † 12. maj 1003, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Papež Silvester II. · Poglej več »
Pikardija
Zgodovinska provinca Pikardija (francosko Picardie) se je raztezala severno od Noyona do Calaisa, preko celotnega departmaja Somme in severno departmaja Aisne.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Pikardija · Poglej več »
Provins
Provins je naselje in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Seine-et-Marne.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Provins · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Prusija · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Reims
Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Reims · Poglej več »
Reimska stolnica
Reimska stolnica ali Stonica naše gospe v Reimsu (francosko Notre-Dame de Reims, kar pomeni 'Gospa od Reimsa') je rimokatoliška stolnica v francoskem mestu Reims.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Reimska stolnica · Poglej več »
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Reka · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Rim · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Romilly-sur-Seine
Romilly-sur-Seine je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Aube regije Šampanja - Ardeni.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Romilly-sur-Seine · Poglej več »
Saint-Dizier
Saint-Dizier je mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, podprefektura departmaja Haute-Marne.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Saint-Dizier · Poglej več »
Sedan
Sedan je mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, podprefektura departmaja Ardeni.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Sedan · Poglej več »
Sena
Porečje reke Sene Sena (izgovori) je 777 kilometrov dolga reka v severni Franciji.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Sena · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Tretji rajh · Poglej več »
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Trier · Poglej več »
Troyes
Del starega mesta, Troyes Troyes je občina in glavno mesto departmaja Aube v regiji Grand Est v severni osrednji Franciji.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Troyes · Poglej več »
Vinogradi, vinarne in vinske kleti v Šampanji
Vinogradi, vinarne in vinske kleti v Šampanji (Champagne Hillsides, Houses and Cellars) je več lokacij v francoski vinski regiji Šampanji, ki so bila leta 2015, zaradi zgodovinskih vezi s proizvodnjo in prodajo šampanjca, vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Vinogradi, vinarne in vinske kleti v Šampanji · Poglej več »
Vinska regija Šampanja
Vinska regija Šampanja (francosko Vignoble de Champagne je vinska regija v zgodovinski pokrajini Šampanji na severovzhodu Francije. Območje je najbolj znano po proizvodnji penečega belega vina, ki nosi ime regije. Zakonodaja EU in zakoni večine držav rezervirajo izraz šampanjec izključno za vina, ki prihajajo iz te regije, ki leži približno 160 km vzhodno od Pariza. Vinogradniške meje Šampanje (appellation d'origine contrôlée – AOC – zaščitena oznaka porekla) so pravno opredeljene in razdeljene na pet vinogradniških območij v zgodovinski pokrajini: Aube, Côte des Blancs, Côte de Sézanne, Montagne de Reims in Vallée de la Marne. Mesti Reims in Épernay sta trgovska centra tega območja. Reims je znan po svoji stolnici, kraju kronanja francoskih kraljev in Unescove svetovne dediščine. Zgodovina šampanjske vinske regije na severnih robovih Francije, je imela pomembno vlogo pri razvoju tega edinstvenega okoliša. Bližina območja Pariza je spodbudila gospodarski uspeh regije v trgovini z vinom, so pa so vasi in vinogradi postavljeni na poti vojaških pohodov v francosko prestolnico. Kljub pogostosti teh vojaških spopadov je regija v zgodnjem srednjem veku razvila sloves kakovostne proizvodnje vina in je lahko nadaljevala s tem ugledom, saj so proizvajalci v regiji začeli s penečim vinom s prihodom velikih šampanjskih hiš v 17. in 18. stoletju. stoletja. Glavno grozdje, ki se prideluje v regiji je chardonnay, modri pinot (Pinot noir) in pinot meunier. Modri pinot je najbolj razširjeno grozdje v regiji Aube in zelo dobro raste v Montagne de Reims. Pinot Meunier je prevladujoče grozdje v regiji Vallée de la Marne. Côte des Blancs je skoraj izključno namenjen chardonnayju. K. Gargett, P. Forrestal, & C. Fallis The Encyclopedic Atlas of Wine pg 164 Global Book Publishing 2004.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Vinska regija Šampanja · Poglej več »
Vitry-le-François
Vitry-le-François je naselje in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, podprefektura departmaja Marne.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in Vitry-le-François · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in 1918 · Poglej več »
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in 1940 · Poglej več »
496
496 (CDXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Šampanja - Ardeni in 496 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Šampanja-Ardeni, Šampanja-Ardeni (bivša regija).
