Hitreje kot brskalnik!
39 odnosi: Aerodinamika, Bernoullijeva enačba, Dinamični vzgon, Dinamika fluidov, Dolžina, Fizika, Gibanje, Gostota, Helij, Hitrost, Integral, Izotop, Kelvin, Koeficient upora, Krogla, Kvadratni zakon upora, Laminarni tok, Nekonservativna sila, Pi, Poiseuillov zakon, Polmer, Potenciranje, Presek, Prostorninski pretok, Reynoldsovo število, Sila upora, Stisljivost, Supertekočnost, Tekočina, Telo (fizika), Temperatura, Tlak, Turbulentni tok, Upor sredstva, Valj, Viskoznost, Voda, Zastojni tlak, Zrak.
Aerodinamika
obarvani dim. Vrtinci spadajajo med mnoge pojave tesno povezane z aerodinamiko. Enačbe aerodinamike kažejo da vrtinec nastane zaradi razlike v tlaku med zgornjo in spodnjo površino krila. Na koncu krila višji tlak na spodnji površini poskuša učinkoviti 'preiti' na stran z nižjim tlakom in pri tem povzroča vrtenje in vrtinec Aêrodinámika je znanstvena veda o obnašanju plinov, ki se je začela razvijati v 19. stoletju.
Novo!!: Upor sredstva in Aerodinamika · Poglej več »
Bernoullijeva enačba
Bernoullijeva enáčba opisuje stacionarni laminarni tok nestisljive in neviskozne tekočine vzdolž tokovnice: Pri tem je ρ gostota tekočine, v njena hitrost, g težni pospešek, h višina nad izbrano ničelno ravnino in p tlak.
Novo!!: Upor sredstva in Bernoullijeva enačba · Poglej več »
Dinamični vzgon
Dinámični vzgòn je sila, ki nastane zaradi gibanja telesa skozi tekočino in deluje prečno na smer gibanja.
Novo!!: Upor sredstva in Dinamični vzgon · Poglej več »
Dinamika fluidov
Dinamika fluidov je subkategorija mehanike fluidov, ki se ukvarja z analizo premikajočih se tekočin in njihovo interakcijo s trdnimi telesi ali drugimi tekočinami na njihovem robu.
Novo!!: Upor sredstva in Dinamika fluidov · Poglej več »
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Novo!!: Upor sredstva in Dolžina · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Upor sredstva in Fizika · Poglej več »
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Novo!!: Upor sredstva in Gibanje · Poglej več »
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Novo!!: Upor sredstva in Gostota · Poglej več »
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Novo!!: Upor sredstva in Helij · Poglej več »
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Novo!!: Upor sredstva in Hitrost · Poglej več »
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Novo!!: Upor sredstva in Integral · Poglej več »
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Novo!!: Upor sredstva in Izotop · Poglej več »
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Novo!!: Upor sredstva in Kelvin · Poglej več »
Koeficient upora
Koeficiènt upôra (običajna oznaka cu, cv, Cd in CD) je v dinamiki tekočin brezrazsežna količina, ki določa upor telesa v tekočini, kot sta na primer zrak ali voda.
Novo!!: Upor sredstva in Koeficient upora · Poglej več »
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Novo!!: Upor sredstva in Krogla · Poglej več »
Kvadratni zakon upora
Kvadrátni zákon upòra opisuje upor sredstva na telo, ki se giblje v tekočini, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.
Novo!!: Upor sredstva in Kvadratni zakon upora · Poglej več »
Laminarni tok
Laminárni tók je tok snovi, pri katerem so tokovnice urejene in gladke.
Novo!!: Upor sredstva in Laminarni tok · Poglej več »
Nekonservativna sila
Nèkonservativna síla (tudi dísipativna síla ali nèpotenciálna síla) je sila, katere skupno opravljeno delo po poljubno izbrani zaključeni poti, ni enako nič.
Novo!!: Upor sredstva in Nekonservativna sila · Poglej več »
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Novo!!: Upor sredstva in Pi · Poglej več »
Poiseuillov zakon
Poiseuillov zákon (pogosto tudi Hagen-Poiseuillov zakon ali Poiseuille-Hagenov zakon) podaja prostorninski pretok pri laminarnem toku nestisljive viskozne tekočine po gladki valjasti cevi s stalnim presekom pri majhnih vrednostih Reynoldsovega števila: Pri tem je ΦV prostorninski pretok, π Ludolfovo število, r polmer cevi, η dinamična viskoznost tekočine, Δp tlačna razlika in l dolžina cevi.
Novo!!: Upor sredstva in Poiseuillov zakon · Poglej več »
Polmer
Polmér (tudi pólmer) ali rádij je v geometriji polovica premera kroga ali krogle, oziroma razdalja od središča do oboda kroga ali krogle.
Novo!!: Upor sredstva in Polmer · Poglej več »
Potenciranje
Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.
Novo!!: Upor sredstva in Potenciranje · Poglej več »
Presek
Presèk ima več pomenov.
Novo!!: Upor sredstva in Presek · Poglej več »
Prostorninski pretok
Prostornínski pretòk (tudi prostornínski tók, volúmski pretòk ali volúmski tók; oznaka ΦV) je določen s prostornino tekočine, ki steče v časovni enoti skozi izbrani presek: Mednarodni sistem enot predpisuje za prostorninski pretok izpeljano enoto m³/s.
Novo!!: Upor sredstva in Prostorninski pretok · Poglej več »
Reynoldsovo število
Reynoldsovo števílo (označba Re) je brezrazsežno število, s katerim se v mehaniki tekočin označi tok tekočin.
Novo!!: Upor sredstva in Reynoldsovo število · Poglej več »
Sila upora
Síla upòra je nekonservativna sila, ki deluje na telo pri gibanju v kapljevini in ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali sila, s katero se tekočina upira pretakanju po cevi.
Novo!!: Upor sredstva in Sila upora · Poglej več »
Stisljivost
Stisljívost (oznaka &chi) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.
Novo!!: Upor sredstva in Stisljivost · Poglej več »
Supertekočnost
1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.
Novo!!: Upor sredstva in Supertekočnost · Poglej več »
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Novo!!: Upor sredstva in Tekočina · Poglej več »
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Novo!!: Upor sredstva in Telo (fizika) · Poglej več »
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Novo!!: Upor sredstva in Temperatura · Poglej več »
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Novo!!: Upor sredstva in Tlak · Poglej več »
Turbulentni tok
Turbulentni tok dima okrog modela letala Zgled turbulentnega toka Turbuléntni tók (tudi vrtínčasti tók) je nestacionarni tok tekočine, pri katerem se tokovnice s časom premikajo, iz njih pa se lahko ustvarjajo vrtinci.
Novo!!: Upor sredstva in Turbulentni tok · Poglej več »
Upor sredstva
Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.
Novo!!: Upor sredstva in Upor sredstva · Poglej več »
Valj
Pokončni krožni valj Válj je geometrijsko telo.
Novo!!: Upor sredstva in Valj · Poglej več »
Viskoznost
Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.
Novo!!: Upor sredstva in Viskoznost · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Upor sredstva in Voda · Poglej več »
Zastojni tlak
Zastojni tlak je tlak, ki nastane zaradi ovire v toku tekočine, pred katero se hitrost tekočine zmanjša praktično na nič.
Novo!!: Upor sredstva in Zastojni tlak · Poglej več »
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Novo!!: Upor sredstva in Zrak · Poglej več »
Preusmerja sem:
Aerodinamični upor, Zračni upor.
