Hitreje kot brskalnik!
93 odnosi: Absolutna ničla, Agregatno stanje, Amontonsov zakon, Aristotel, Črna luknja, Boylov zakon, Brownovo gibanje, Celica, Constantin Carathéodory, Delo, Denis Papin, Dewarjeva posoda, Dogodkovno obzorje, Enačba stanja, Energija, Entalpija, Entropija (klasična termodinamika), Faza snovi, Fazni prehod, Feromagnetizem, Fizika, Fizikalna kemija, Francija, Gay-Lussacov zakon, Gostota, Grščina, Idealni plin, Izparevanje, James Clerk Maxwell, James Prescott Joule, James Watt, Joseph Black, Josiah Willard Gibbs, Kelvin, Kemijska reakcija, Krožna sprememba, Kvark, Lonec na zvišan pritisk, Ludwig Edward Boltzmann, Magdeburški polkrogli, Masa, Masni pretok, Max Planck, Meteorologija, Molekula, Molska masa, Napoleonske vojne, Nicolas Léonard Sadi Carnot, Notranja energija, Otto von Guericke, ..., Paramagnetizem, Parni stroj, Plin, Prosta energija, Prosta entalpija, Prostornina, Ravnovesje, Robert Boyle, Robert Hooke, Rudolf Julius Emmanuel Clausius, Sevanje, Sila, Snov, Specifična toplota, Splošna plinska enačba, Splošna plinska konstanta, Spojina, Statistična mehanika, Statistika, Sublimacija, Taljenje, Temperatura, Termodinamska spremenljivka, Termodinamski potencial, Termodinamski sistem, Thomas Newcomen, Thomas Savery, Tlak, Točkasto telo, Toplota, Toplotna kapaciteta, Toplotni rezervoar, Toplotni stroj, Toplotno izolirani sistem, Tranzitivnost, Tretji zakon termodinamike, Vakuum, Van der Waalsova enačba stanja, Varnostni ventil, Walther Hermann Nernst, William John Macquorn Rankine, William Thomson, Zakoni termodinamike. Razširi indeks (43 več) »
Absolutna ničla
Absolútna níčla je najnižja mogoča temperatura makroskopskih sistemov.
Novo!!: Termodinamika in Absolutna ničla · Poglej več »
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Novo!!: Termodinamika in Agregatno stanje · Poglej več »
Amontonsov zakon
Amontonsov zákon (tudi Grahamov zákon) povezuje tlak in temperaturo idealnega plina pri izohorni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni prostornini: Skupaj z Boylovim in Gay-Lussacovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev je splošna plinska enačba.
Novo!!: Termodinamika in Amontonsov zakon · Poglej več »
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Novo!!: Termodinamika in Aristotel · Poglej več »
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. plazme, ki se vrti okrog črne luknje (slika NASA) Galaksije (slika http://www.tat.physik.uni-tuebingen.de/~kraus/ Ute Krauss, TAT) Vrtinec, kjer križ dveh prašnih obročev kaže na prisotnost črne luknje (slika H. Ford (JHU/STScI), Faint Object Spectrograph IDT in NASA, 8. junij 1992) Čŕna lúknja je v astrofiziki območje prostora-časa, v katerem je gravitacijska sila tolikšna, da ne more nič, niti svetloba ali drugo elektromagnetno valovanje, zapustiti dogodkovnega horizonta.
Novo!!: Termodinamika in Črna luknja · Poglej več »
Boylov zakon
Boylov zákon (tudi Boyle-Marriotov zakon) povezuje prostornino in tlak idealnega plina pri izotermni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni temperaturi: Skupaj z Gay-Lussacovim in Amontonsovim zakonom predstavlja plinske zakone za idealni plin, katerih združitev je splošna plinska enačba.
Novo!!: Termodinamika in Boylov zakon · Poglej več »
Brownovo gibanje
molekule ali plina) z različnimi hitrostmi in naključnimi smermi. vektor hitrosti. Za Brownovo gibanje obstajata dva pojma: za fizikalni pojav, kjer se v tekočino potopljeni drobni delci gibljejo naključno ali za matematične modele, ki ga opisujejo.
Novo!!: Termodinamika in Brownovo gibanje · Poglej več »
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Novo!!: Termodinamika in Celica · Poglej več »
Constantin Carathéodory
Constantin Carathéodory, grško-nemški matematik, * 13. september 1873, Berlin, Nemčija, † 2. februar 1950, München, Nemčija.
Novo!!: Termodinamika in Constantin Carathéodory · Poglej več »
Delo
Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje rezultatov.
Novo!!: Termodinamika in Delo · Poglej več »
Denis Papin
Denis Papin, francoski fizik, matematik in izumitelj, * 22. avgust 1647, Coudraise pri Bloisu, Loir-et-Cher, Center, Francija, † 1712, London, Anglija.
Novo!!: Termodinamika in Denis Papin · Poglej več »
Dewarjeva posoda
Presek Dewarjeve posode. Rdeče območje je vakuum. Dewarjeva posóda (tudi dewarska posóda) je posoda, ki je narejena tako, da nudi dobro termalno izolacijo.
Novo!!: Termodinamika in Dewarjeva posoda · Poglej več »
Dogodkovno obzorje
Dogódkovno obzórje ali ~ horizónt je za opazovalca meja v prostor-času, za katero nobena elektromagnetna energija, vključno s svetlobo ne more dospeti do njega.
Novo!!: Termodinamika in Dogodkovno obzorje · Poglej več »
Enačba stanja
Enáčba stánja v fiziki in termodinamiki podaja zvezo med temperaturo, tlakom in prostornino za dano snov ali zmes snovi.
Novo!!: Termodinamika in Enačba stanja · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Termodinamika in Energija · Poglej več »
Entalpija
Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.
Novo!!: Termodinamika in Entalpija · Poglej več »
Entropija (klasična termodinamika)
Entropíja je termodinamična količina, ki si jo telesa izmenjujejo, ko izmenjujejo toploto.
Novo!!: Termodinamika in Entropija (klasična termodinamika) · Poglej več »
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Novo!!: Termodinamika in Faza snovi · Poglej več »
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Novo!!: Termodinamika in Fazni prehod · Poglej več »
Feromagnetizem
kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Novo!!: Termodinamika in Feromagnetizem · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Termodinamika in Fizika · Poglej več »
Fizikalna kemija
Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.
Novo!!: Termodinamika in Fizikalna kemija · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Termodinamika in Francija · Poglej več »
Gay-Lussacov zakon
Animacija, ki prikazuje povezavo med volumnom plina in temepraturo Gay-Lussacov zákon (tudi Charlesov zákon) povezuje prostornino in temperaturo idealnega plina pri izobarni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalnem tlaku: Skupaj z Boylovim in Amontonsovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev predstavlja splošna plinska enačba.
Novo!!: Termodinamika in Gay-Lussacov zakon · Poglej več »
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Novo!!: Termodinamika in Gostota · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Termodinamika in Grščina · Poglej več »
Idealni plin
Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.
Novo!!: Termodinamika in Idealni plin · Poglej več »
Izparevanje
Izparévanje (ali evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega (tekoče stanje) v plinasto agregatno stanje.
Novo!!: Termodinamika in Izparevanje · Poglej več »
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
Novo!!: Termodinamika in James Clerk Maxwell · Poglej več »
James Prescott Joule
James Prescott Joule, angleški fizik, matematik in pivovar, * 24. december 1818, Salford pri Manchestru, grofija Lancashire, Anglija, † 11. oktober 1889, Sale pri Londonu.
Novo!!: Termodinamika in James Prescott Joule · Poglej več »
James Watt
James Watt, škotski izumitelj, inženir in kemik, * 30. januar 1736, Greenock, Inverclyde, Škotska, † 25. avgust 1819,James Patrick Muirhead.
Novo!!: Termodinamika in James Watt · Poglej več »
Joseph Black
Joseph Black, škotski fizik in kemik, * 16. april 1728, Bordeaux, Francija, † 10. november 1799, Edinburg, Škotska.
Novo!!: Termodinamika in Joseph Black · Poglej več »
Josiah Willard Gibbs
Josiah Willard Gibbs, ameriški fizik, matematik in kemik, * 11. februar 1839, New Haven, Connecticut, ZDA, † 28. april 1903, prav tam.
Novo!!: Termodinamika in Josiah Willard Gibbs · Poglej več »
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Novo!!: Termodinamika in Kelvin · Poglej več »
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Novo!!: Termodinamika in Kemijska reakcija · Poglej več »
Krožna sprememba
Krožna termodinamična sprememba (tudi termodinamični cikel ali proces) je sprememba stanja sistema, pri kateri se sistem vrne v prvotno (začetno) stanje.
Novo!!: Termodinamika in Krožna sprememba · Poglej več »
Kvark
Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.
Novo!!: Termodinamika in Kvark · Poglej več »
Lonec na zvišan pritisk
Lonec na zvišan pritisk (imenovan pogosto ekonomlonec) je priprava za kuhanje pod zvišanim tlakom in s tem pri temperaturah nad 100 °C.
Novo!!: Termodinamika in Lonec na zvišan pritisk · Poglej več »
Ludwig Edward Boltzmann
Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Novo!!: Termodinamika in Ludwig Edward Boltzmann · Poglej več »
Magdeburški polkrogli
Magdeburški polkrogli Otta von Guericka iz knjige »Praktična fizika« (»Practical Physics«) iz leta 1914 Magdebúrški pólkrógli sta bili eno od najbolj zanimivih poskusov Otta von Guericka, s katerima je pokazal, kako močno ju drži skupaj zračni tlak, če je iz tesno prilegajočih se votlih polkrogel, s premerom malo čez 1 čevelj (~ 304,8 mm), izčrpal zrak.
Novo!!: Termodinamika in Magdeburški polkrogli · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Termodinamika in Masa · Poglej več »
Masni pretok
Másni pretòk (tudi másni tók; oznaka Φm) je določen z maso tekočine, ki steče v časovni enoti skozi izbrani presek: Kot masni pretok na enoto površine je določena gostota masnega toka.
Novo!!: Termodinamika in Masni pretok · Poglej več »
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Novo!!: Termodinamika in Max Planck · Poglej več »
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Novo!!: Termodinamika in Meteorologija · Poglej več »
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Novo!!: Termodinamika in Molekula · Poglej več »
Molska masa
Molska masa (M) je masa enega mola snovi.
Novo!!: Termodinamika in Molska masa · Poglej več »
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Novo!!: Termodinamika in Napoleonske vojne · Poglej več »
Nicolas Léonard Sadi Carnot
Nicolas Léonard Sadi Carnot, francoski matematik, fizik in inženir, * 1. junij 1796, Pariz, Francija, † 24. avgust 1832, Pariz.
Novo!!: Termodinamika in Nicolas Léonard Sadi Carnot · Poglej več »
Notranja energija
Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.
Novo!!: Termodinamika in Notranja energija · Poglej več »
Otto von Guericke
Otto von Guericke (izvirno črkovano Gericke), nemški naravoslovec, fizik, pravnik, izumitelj in politik, * 30. november (20. november, julijanski koledar) 1602, Magdeburg, Nemčija, † 21. maj (11. maj) 1686, Hamburg, Nemčija.
Novo!!: Termodinamika in Otto von Guericke · Poglej več »
Paramagnetizem
Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Novo!!: Termodinamika in Paramagnetizem · Poglej več »
Parni stroj
Animacija parnega stroja z dvojnim delovanjem in centrifugalnim regulatorjem Parni stroj je motor z zunanjim zgorevanjem, ki toplotno energijo vodne pare pretvarja v mehansko delo.
Novo!!: Termodinamika in Parni stroj · Poglej več »
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Novo!!: Termodinamika in Plin · Poglej več »
Prosta energija
Pròsta energíja ali Helmholtzeva fúnkcija je termodinamski potencial, definiran kot razlika med notranjo energijo Wn in zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta energija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih s stalno prostornino in stalno temperaturo.
Novo!!: Termodinamika in Prosta energija · Poglej več »
Prosta entalpija
Pròsta entalpíja, Gibbsova fúnkcija ali Gibbsova pròsta energíja (oznaka G) je termodinamski potencial, definiran kot razlika med entalpijo H ter zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta entalpija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih pri stalnem tlaku in stalni temperaturi.
Novo!!: Termodinamika in Prosta entalpija · Poglej več »
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Novo!!: Termodinamika in Prostornina · Poglej več »
Ravnovesje
Ravnovésje je v stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si silnice enako močne.
Novo!!: Termodinamika in Ravnovesje · Poglej več »
Robert Boyle
Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.
Novo!!: Termodinamika in Robert Boyle · Poglej več »
Robert Hooke
Hookov mikroskop po litografiji iz ''Micrographie'' obroči drugi na drugega v svoji risbi Saturna Robert Hooke, angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.
Novo!!: Termodinamika in Robert Hooke · Poglej več »
Rudolf Julius Emmanuel Clausius
Rudolf Julius Emmanuel Clausius, nemški matematik in fizik, * 2. januar 1822, Koslin (Köslin), Prusija (zdaj Koszalin, Poljska), † 24. avgust 1888, Bonn, Nemčija.
Novo!!: Termodinamika in Rudolf Julius Emmanuel Clausius · Poglej več »
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Novo!!: Termodinamika in Sevanje · Poglej več »
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Novo!!: Termodinamika in Sila · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Termodinamika in Snov · Poglej več »
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Novo!!: Termodinamika in Specifična toplota · Poglej več »
Splošna plinska enačba
idealnega plina Prikazuje odnos med tlakom in prostornino za različne temperature. Splòšna plínska enáčba je termična enačba stanja za idealni plin, izražena s specifično prostornino v\, in specifično plinsko konstanto r\,: s prostornino V\,, ki jo plin zaseda: s (specifično) molsko prostornino V_\,: ali z gostoto \rho\,: Pri tem je p\, tlak plina, m\, masa, M\, molska masa, n\, število molov plina (množina snovi), N.
Novo!!: Termodinamika in Splošna plinska enačba · Poglej več »
Splošna plinska konstanta
Splôšna plínska konstánta (označbe R\,, R_\, in R_\,, redkeje R_\,, R_\,, R^ ali R^\) je v fiziki konstanta, ki nastopa v splošni plinski enačbi (enačbi stanja za idealni plin): pa tudi v drugih enačbah, na primer v enačbi za Nernstov potencial.
Novo!!: Termodinamika in Splošna plinska konstanta · Poglej več »
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Novo!!: Termodinamika in Spojina · Poglej več »
Statistična mehanika
Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.
Novo!!: Termodinamika in Statistična mehanika · Poglej več »
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Novo!!: Termodinamika in Statistika · Poglej več »
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Novo!!: Termodinamika in Sublimacija · Poglej več »
Taljenje
vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.
Novo!!: Termodinamika in Taljenje · Poglej več »
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Novo!!: Termodinamika in Temperatura · Poglej več »
Termodinamska spremenljivka
Termodinámska spremenljívka je fizikalna količina, enolično določena s stanjem termodinamičnega sistema.
Novo!!: Termodinamika in Termodinamska spremenljivka · Poglej več »
Termodinamski potencial
Termodinámski potenciál je takšna termodinamska spremenljivka, definirana tako, da je njen odvod po prostornini nasprotno enak tlaku.
Novo!!: Termodinamika in Termodinamski potencial · Poglej več »
Termodinamski sistem
Termodinámski sistém se termodinamiki imenuje telo ali skupino teles, ki se jih obravnava.
Novo!!: Termodinamika in Termodinamski sistem · Poglej več »
Thomas Newcomen
Thomas Newcomen, angleški kovač, vodovodni inštalater, klepar, izumitelj in baptistični laični pridigar, krščen 24. februarja 1664, Dartmouth, grofija Devon, Anglija, † 5. avgust 1729, London, Anglija.
Novo!!: Termodinamika in Thomas Newcomen · Poglej več »
Thomas Savery
Thomas Savery, angleški inženir in izumitelj, * okoli 1650, veleposestvo Shilstone pri Modburyju, grofija Devon, Anglija, † maj 1715, London, Anglija.
Novo!!: Termodinamika in Thomas Savery · Poglej več »
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Novo!!: Termodinamika in Tlak · Poglej več »
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Novo!!: Termodinamika in Točkasto telo · Poglej več »
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Novo!!: Termodinamika in Toplota · Poglej več »
Toplotna kapaciteta
Toplôtna kapacitéta je toplota, potrebna, da dano telo segrejemo za en kelvin.
Novo!!: Termodinamika in Toplotna kapaciteta · Poglej več »
Toplotni rezervoar
Toplòtni rezervoár je v termodinamiki idealizirano telo z neskončno veliko toplotno kapaciteto.
Novo!!: Termodinamika in Toplotni rezervoar · Poglej več »
Toplotni stroj
Toplòtni stròj je termodinamski sistem, ki lahko preide zaporedje sprememb tako, da se vrne v svoje začetno stanje.
Novo!!: Termodinamika in Toplotni stroj · Poglej več »
Toplotno izolirani sistem
Toplòtno izolíran sistém v termodinamiki imenujemo termodinamski sistem, ki z okolico ne izmenjuje ne snovi, ne toplote.
Novo!!: Termodinamika in Toplotno izolirani sistem · Poglej več »
Tranzitivnost
Tranzitivnost je matematična lastnost relacije, pri kateri iz odnosa prvega elementa z drugim in drugega s tretjim sledi isti odnos prvega elementa s tretjim.
Novo!!: Termodinamika in Tranzitivnost · Poglej več »
Tretji zakon termodinamike
Tretji zakon termodinamike ali Nernstov zakon pravi, da je pri ničelni absolutni temperaturi, entropija kapljevinskega ali trdnega telesa enaka nič.
Novo!!: Termodinamika in Tretji zakon termodinamike · Poglej več »
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Novo!!: Termodinamika in Vakuum · Poglej več »
Van der Waalsova enačba stanja
Van der Waalsova enáčba stánja je enačba stanja za tekočino, ki jo sestavljajo končno veliki delci, med katerimi deluje privlačna sila (npr. van der Waalsova sila).
Novo!!: Termodinamika in Van der Waalsova enačba stanja · Poglej več »
Varnostni ventil
Varnostni ventil je varnostna naprava za zaščito opreme ali objektov pred čezmernim notranje eksplozijsko nastalim pritiskom s pomočjo katere razbremenimo tlak.Eksplozijski ventil razbremeni pritisk od instant odprtja (ali aktiviranja) zaradi česar pritisk pstat doseže preseženo vrednost.
Novo!!: Termodinamika in Varnostni ventil · Poglej več »
Walther Hermann Nernst
Walther Hermann Nernst, nemški fizik in kemik, * 25. junij 1864, Briessen, Zahodna Prusija, † 18. november 1941, Berlin, Nemčija.
Novo!!: Termodinamika in Walther Hermann Nernst · Poglej več »
William John Macquorn Rankine
William John Macquorn Rankine, škotski fizik, matematik in inženir, * 5. julij 1820, Edinburg, Škotska, † 24. december 1872, Glasgow Škotska.
Novo!!: Termodinamika in William John Macquorn Rankine · Poglej več »
William Thomson
Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.
Novo!!: Termodinamika in William Thomson · Poglej več »
Zakoni termodinamike
Zakóni têrmodinámike (tudi glávni zakoni têrmodinámike) načeloma opisujejo značilnosti prenosa toplote in dela v spremembah stanja.
Novo!!: Termodinamika in Zakoni termodinamike · Poglej več »
