Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Stres

Index Stres

Stres je pojem iz psihologije in biologije, beseda je bila prvič uvedena leta 1930.

26 odnosi: Adrenalin, Alkohol, Biologija, Brezposelnost, Dihanje, Dražljaj, Driska, Fiziologija, Glavobol, Kajenje tobaka, Krvni tlak, Noht, Osebnost, Poroka, Psihoaktivna droga, Psihologija, Ravnovesje, Revščina, Rojstvo, Simptom, Smrt, Srce, Stres na delovnem mestu, Vedenje, Velika depresivna motnja, Vrednota.

Adrenalin

Adrenalin ali tudi epinefrin je hormon in živčni prenašalec, ki ga izloča nadledvična žleza (sprošča se iz sredice nadledvične žleze) in posreduje pri pretvorbi glikogena v glukozo.

Novo!!: Stres in Adrenalin · Poglej več »

Alkohol

Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول‎, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.

Novo!!: Stres in Alkohol · Poglej več »

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Novo!!: Stres in Biologija · Poglej več »

Brezposelnost

Sloveniji v letih 1994-2007.

Novo!!: Stres in Brezposelnost · Poglej več »

Dihanje

Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.

Novo!!: Stres in Dihanje · Poglej več »

Dražljaj

Dražljáj ali stímulus je v fiziologiji določena količina kake energije, ki vpliva na čutilni receptor ali vzdražno tkivo, na primer bolečinski dražljaj, ki vpliva na receptorje za bolečino, ali vidni dražljaj, ki vpliva na mrežnico.

Novo!!: Stres in Dražljaj · Poglej več »

Driska

Driska ali diareja pomeni pogosto iztrebljanje tekočega blata.

Novo!!: Stres in Driska · Poglej več »

Fiziologija

Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.

Novo!!: Stres in Fiziologija · Poglej več »

Glavobol

Glavobòl je bolečina, ki jo zaznavamo v področju glave in spada med najpogostejše zdravstvene težave.

Novo!!: Stres in Glavobol · Poglej več »

Kajenje tobaka

Pripomočki za kajenje tobaka: 1. škatla cigar, 2. cigara, 3. pipe, 4. vodna pipa, 5. kadilna paličica, 6. bong Kajenje tobaka je uživanje tobačnih izdelkov, zlasti cigaret, cigar in pip, s pomočjo vdihavanja dima zažganega tobaka.

Novo!!: Stres in Kajenje tobaka · Poglej več »

Krvni tlak

prekatu (modro) med sistolo in diastolo Krvni tlak je tlak krvi v žilah.

Novo!!: Stres in Krvni tlak · Poglej več »

Noht

Nohti na prstih roke Noht je roževinast izrastek na zgornji strani živalskega prsta.

Novo!!: Stres in Noht · Poglej več »

Osebnost

Osébnost je trajna, edinstvena celota vseh duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika.

Novo!!: Stres in Osebnost · Poglej več »

Poroka

Edmund Blair Leighton: Podpis Poroka ali sklenitev zakonske zveze je zakonsko dejanje in svečan obred, ko dva človeka – partnerja – postaneta zakonca.

Novo!!: Stres in Poroka · Poglej več »

Psihoaktivna droga

Različne psihoaktivne droge Psihoaktivne droge ali psihoaktivne substance (pogovorno mamila ali droge) so snovi, ki primarno vplivajo na delovanje osrednjega živčnega sistema in tako vplivajo delovanje možganov, spremenijo zaznavanje, počutje, zavest in vedenje.

Novo!!: Stres in Psihoaktivna droga · Poglej več »

Psihologija

Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.

Novo!!: Stres in Psihologija · Poglej več »

Ravnovesje

Ravnovésje je v stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si silnice enako močne.

Novo!!: Stres in Ravnovesje · Poglej več »

Revščina

Revščina je pomanjkanje materialnih dobrin, ki se odraža v nezmožnosti človeka, da vzdržuje standard življenja, primerljiv s tistim svojih rojakov.

Novo!!: Stres in Revščina · Poglej več »

Rojstvo

Ženska med rojevanjem na porodnem stolu, okoli 1515. Rojstvo (telitev pri živini in kotitev pri ostalih sesalcih) označuje pri živalih zaključek obdobja zarodka, ko postane osebek neodvisen od materinega telesa oz.

Novo!!: Stres in Rojstvo · Poglej več »

Simptom

Simptom (grško: syn.

Novo!!: Stres in Simptom · Poglej več »

Smrt

Človeška lobanja se pogosto uporablja kot simbol smrti Smrt je nepovratno prenehanje bioloških procesov, ki vzdržujejo organizem pri življenju, torej konec življenja.

Novo!!: Stres in Smrt · Poglej več »

Srce

pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.

Novo!!: Stres in Srce · Poglej več »

Stres na delovnem mestu

Stres na delovnem mestu ima, tako kot stres v splošnem, veliko definicij.

Novo!!: Stres in Stres na delovnem mestu · Poglej več »

Vedenje

Vedênje je izraz, ki se nanaša na sistem ali organizem, večinoma v povezavi s svojim okoljem, ki vključuje druge sisteme ali organizme.

Novo!!: Stres in Vedenje · Poglej več »

Velika depresivna motnja

Velika depresivna motnja (angleško Major depressive disorder, MDD) (znana tudi kot klinična depresija, velika depresija, unipolarna depresija, ali unipolarna motnja ali pa kot ponavljajoča se depresija v primeru ponavljajočih se epizod) je duševna motnja oseb, za katero je značilna prodorna in vztrajna potlačenost, ki jo spremlja nizka samozavest in izguba zanimanja ali veselja do običajno prijetnih dejavnosti.

Novo!!: Stres in Velika depresivna motnja · Poglej več »

Vrednota

Vrednote so pozitivna duhovna in materialna stanja oziroma cilji pri človeku oziroma ljudeh, ki so na splošno civilizacijsko cenjena, ker omogočajo civiliziran, stabilen in varen vrednoten razvoj človeka in skupnosti.

Novo!!: Stres in Vrednota · Poglej več »

Preusmerja sem:

Duševni stres.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »