Hitreje kot brskalnik!
162 odnosi: Alkalijska kovina, Aluminij, Aluminijev oksid, Angleščina, Antični Rim, Apnenec, Art nouveau, Azija, Železna doba, Železo, Železov(II) oksid, Žveplo, Češka, Baker, Barij, Barijev oksid, Benetke, Berilij, Beton, Bor (element), Borov trioksid, Bronasta doba, Cerij, Chartres, Cink, Cinkov oksid, Cirkonij, Daljnogled, Diamant, Dielektrik z izgubami, Difuzija, Dolenjski list, Dušik, Električna prevodnost, Električni izolator, Elektron, Elektronegativnost, Entalpija, Entropija (klasična termodinamika), Fajansa, Fazni prehod, Fiberglas, Florida, Fluor, Fresnelove enačbe, Fulgurit, Germanij, Germanijev(IV) oksid, Germanski jeziki, Gostota, ..., Gotska umetnost, Hrvaška, Influenčna konstanta, Infrardeče valovanje, Integrirano vezje, Ion, Ionska vez, Ionski polmer, Jeklo, Kalcij, Kalcijev oksid, Kalij, Kalijev oksid, Kamen, Kamena doba, Kemična vez, Kemikalija, Keramika, Kisik, Kislina, Kitajska, Koloid, Korozija, Kositer, Kovalentna vez, Kovina, Kremen, Kremenčevo steklo, Kristal, Kristalizacija, Kristalna struktura, Krom, Kronsko steklo, Lantan, Leča (optika), Litij, Ljubljana, Lom svetlobe, Lomni količnik, Magnezij, Magnezijev oksid, Mangan, Manganov dioksid, Maribor, Meteor, Mezopotamija, Molekula, Narodni urad za standarde in tehnologijo, Natrij, Natrijev karbonat, Natrijev selenit, Nemčija, Nemščina, Novo mesto, Obsidian, Odboj, Odbojni zakon, Oglje, Ogljik, Ogljikov dioksid, Ognjenik, Oksid, Optično vlakno, Optika, Platina, Pohorje, Polimer, Polistiren, Porcelan, Površinska napetost, Premog, Prizma, Prostornina, Radioaktivnost, Raztopina, Renesansa, Rimsko cesarstvo, Sainte-Chapelle, Sava, Savinja, Selenov dioksid, Silicij, Silicijev dioksid, Sipanje, Sirija, Sol, Sotla, Srednji vek, Stari Egipt, Steklarna Hrastnik, Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis, Stolnica v Gloucestru, Strela, Svinčev(II) oksid, Svinec, Tališče, Tekočina, Temperaturni koeficient, Termoplast, Titan (element), Topilo, Toplotna kapaciteta, Torij, Trdnost, Trier, Ultravijolično valovanje, Van der Waalsova sila, Viskoznost, Vodikova vez, Zemljoalkalijska kovina, Zlato, Zlitina. Razširi indeks (112 več) »
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Novo!!: Steklo in Alkalijska kovina · Poglej več »
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Novo!!: Steklo in Aluminij · Poglej več »
Aluminijev oksid
Aluminijev oksid, aluminijev(III) oksid ali glinica je anorganska spojina s kemijsko formulo Al2O3.
Novo!!: Steklo in Aluminijev oksid · Poglej več »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: Steklo in Angleščina · Poglej več »
Antični Rim
Antíčni Rím (tudi stári Rím) je naziv za mesto Rim v obdobju od legendarnega nastanka leta 753 pr.
Novo!!: Steklo in Antični Rim · Poglej več »
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Novo!!: Steklo in Apnenec · Poglej več »
Art nouveau
Louis Welden Hawkins, ''Predmeti na zlatem ozadju'' Art nouveau je umetnostni slog, ki se je razvil v Evropi med letoma 1890 in 1914 na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti.
Novo!!: Steklo in Art nouveau · Poglej več »
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Novo!!: Steklo in Azija · Poglej več »
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Novo!!: Steklo in Železna doba · Poglej več »
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Novo!!: Steklo in Železo · Poglej več »
Železov(II) oksid
Železov(II) oksid ali fero oksid je eden od železovih oksidov s formulo FeO.
Novo!!: Steklo in Železov(II) oksid · Poglej več »
Žveplo
Žvêplo (latinsko sulphur) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol S in atomsko število 16.
Novo!!: Steklo in Žveplo · Poglej več »
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Novo!!: Steklo in Češka · Poglej več »
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Novo!!: Steklo in Baker · Poglej več »
Barij
Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56.
Novo!!: Steklo in Barij · Poglej več »
Barijev oksid
Barijev oksid je bela higroskopska spojina, ki nastane z zgorevanjem barija v reakciji s kisikom, načeloma pa se najpogosteje pojavi ob razpadu drugih soli barija.
Novo!!: Steklo in Barijev oksid · Poglej več »
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Novo!!: Steklo in Benetke · Poglej več »
Berilij
Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.
Novo!!: Steklo in Berilij · Poglej več »
Beton
Delavci vgrajujejo beton Beton je eden temeljnih materialov v gradbeništvu, sestavljen je iz mešanice gramoza in vode, ter cementa, ki deluje kot vezivo.
Novo!!: Steklo in Beton · Poglej več »
Bor (element)
Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.
Novo!!: Steklo in Bor (element) · Poglej več »
Borov trioksid
Borov trioksid ali diborov trioksid je kemijska spojina s formulo B2O3. Je bela amorfna trdnina, ki po dolgotrajnem žarenju kristalizira. Spada med snovi, ki najteže kristalizirajo. Za steklast borov trioksid (g-B2O3) se domneva, da je zgrajen iz šestčlenskih obročev, v katerih se izmenjujejo trojno koordinirani borovi in dvojno kooordinirani kisikovi atomi. Domneva je sporna, ker ni do sedaj nihče predlagal modela steklastega borovega trioksida z velikim številom šestčlenskih obročev in pravo gostoto. Zgleda, da je v zgradbo vključenih tudi nekaj trikotnikov BO3, še bolj verjetno pa spojina polimerizira v trakove in ploščice. Kristalna oblika borovega trioksida (α-B2O3) je zgrajena izključno iz trikotnikov BO3. Ta trigonalna, kremenu podobna struktura, je pri tlaku 9,5 GPa podvržena cezitu podobni pretvorbi v monoklinski β-B2O3.
Novo!!: Steklo in Borov trioksid · Poglej več »
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Novo!!: Steklo in Bronasta doba · Poglej več »
Cerij
Cêrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ce in atomsko število 58.
Novo!!: Steklo in Cerij · Poglej več »
Chartres
Chartres je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Eure-et-Loir.
Novo!!: Steklo in Chartres · Poglej več »
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Novo!!: Steklo in Cink · Poglej več »
Cinkov oksid
Cinkov oksid je anorganska spojina s kemijsko formulo ZnO.
Novo!!: Steklo in Cinkov oksid · Poglej več »
Cirkonij
Cirkónij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zr in atomsko število 40.
Novo!!: Steklo in Cirkonij · Poglej več »
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Novo!!: Steklo in Daljnogled · Poglej več »
Diamant
Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).
Novo!!: Steklo in Diamant · Poglej več »
Dielektrik z izgubami
Dieléktrik z izgúbami imenujemo dielektrik, katerega električna prevodnost ni neskončno majhna.
Novo!!: Steklo in Dielektrik z izgubami · Poglej več »
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Novo!!: Steklo in Difuzija · Poglej več »
Dolenjski list
Dolenjski list je tedenski informativni regionalni časopis za bralce na Dolenjskem, Posavskem, v Beli krajini in kočevsko-ribniškemu območju.
Novo!!: Steklo in Dolenjski list · Poglej več »
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Novo!!: Steklo in Dušik · Poglej več »
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Novo!!: Steklo in Električna prevodnost · Poglej več »
Električni izolator
Eléktrični izolator je snov, ki ne prevaja oziroma slabo prevaja električni tok.
Novo!!: Steklo in Električni izolator · Poglej več »
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Novo!!: Steklo in Elektron · Poglej več »
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Novo!!: Steklo in Elektronegativnost · Poglej več »
Entalpija
Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.
Novo!!: Steklo in Entalpija · Poglej več »
Entropija (klasična termodinamika)
Entropíja je termodinamična količina, ki si jo telesa izmenjujejo, ko izmenjujejo toploto.
Novo!!: Steklo in Entropija (klasična termodinamika) · Poglej več »
Fajansa
Krožnik iz Faenze, poslikan s tradicionalnim vzorcem Fajansa (iz francoskega faïence), je vrsta svetle keramike, prevlečene z belo svinčevo-kositrno glazuro, primerno za poslikavanje, ki so jo francosko govoreči uporabniki sprva povezovali z mestom Faenza pri Raveni v osrednji Italiji, od koder so jo uvažali.
Novo!!: Steklo in Fajansa · Poglej več »
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Novo!!: Steklo in Fazni prehod · Poglej več »
Fiberglas
Fiberglas (ang. glass-reinforced plastic - GRP ali GFRP, nem. Glasfaserverstärkter Kunststoff - GFK) je lahek in močan kompozitni material - sestavljen je iz plastike (polimer), ki je ojačana s steklenimi vlakni.
Novo!!: Steklo in Fiberglas · Poglej več »
Florida
Florida (angleško, špansko) je južna zvezna država v ZDA.
Novo!!: Steklo in Florida · Poglej več »
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Novo!!: Steklo in Fluor · Poglej več »
Fresnelove enačbe
Amplituda odbitega in prepuščenega vala. Fresnelove enačbe opisujejo obnašanje svetlobe (elektromagnetnega valovanja) na prehodu med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.
Novo!!: Steklo in Fresnelove enačbe · Poglej več »
Fulgurit
Fulgurit iz Okechoobeeja, Florida Fulguriti (iz latinskega fulgur – blisk, strela) so različni mineraloidni lešatelieriti.
Novo!!: Steklo in Fulgurit · Poglej več »
Germanij
Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.
Novo!!: Steklo in Germanij · Poglej več »
Germanijev(IV) oksid
Germanijev(IV) oksid, germanijev dioksid ali germanijev oksid je anorganska spojina s formulo GeO2.
Novo!!: Steklo in Germanijev(IV) oksid · Poglej več »
Germanski jeziki
Germanski jeziki so jezikovna skupina v okviru indoevropske družine.
Novo!!: Steklo in Germanski jeziki · Poglej več »
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Novo!!: Steklo in Gostota · Poglej več »
Gotska umetnost
Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.
Novo!!: Steklo in Gotska umetnost · Poglej več »
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Novo!!: Steklo in Hrvaška · Poglej več »
Influenčna konstanta
Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.
Novo!!: Steklo in Influenčna konstanta · Poglej več »
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Novo!!: Steklo in Infrardeče valovanje · Poglej več »
Integrirano vezje
Čip pod mikroskopom Integrirano vezje (tudi čip) je mikrovezje, sestavljeno iz množice elektronskih elementov, ki so na skupnem substratu iz polprevodniškega materiala med seboj povezani v električno vezje.
Novo!!: Steklo in Integrirano vezje · Poglej več »
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Novo!!: Steklo in Ion · Poglej več »
Ionska vez
Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.
Novo!!: Steklo in Ionska vez · Poglej več »
Ionski polmer
Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.
Novo!!: Steklo in Ionski polmer · Poglej več »
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Novo!!: Steklo in Jeklo · Poglej več »
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Novo!!: Steklo in Kalcij · Poglej več »
Kalcijev oksid
Kalcijev oksid (CaO) je bela, jedka, alkalna in kristalinična anorganska spojina.
Novo!!: Steklo in Kalcijev oksid · Poglej več »
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Novo!!: Steklo in Kalij · Poglej več »
Kalijev oksid
Kalijev oksid je anorganska spojina s formulo K2O.
Novo!!: Steklo in Kalijev oksid · Poglej več »
Kamen
Kámen je trd mineralen predmet, ki sestavlja zemeljsko skorjo.
Novo!!: Steklo in Kamen · Poglej več »
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Novo!!: Steklo in Kamena doba · Poglej več »
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Novo!!: Steklo in Kemična vez · Poglej več »
Kemikalija
Kemikalija je skupno ime za kemijske spojine, elemente, zmesi in druge pripravke s konstantno kemijsko zgradbo, izdelke kemične industrije, ki jih ljudje uporabljamo za kemične reakcije.
Novo!!: Steklo in Kemikalija · Poglej več »
Keramika
Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.
Novo!!: Steklo in Keramika · Poglej več »
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Novo!!: Steklo in Kisik · Poglej več »
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Novo!!: Steklo in Kislina · Poglej več »
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Novo!!: Steklo in Kitajska · Poglej več »
Koloid
Koloíd (grško kólla - klej + eĩdos - lik, videz) je snov, dispergirana v drugi snovi (disperznem sredstvu) tako, da so delci prve snovi veliki od 1 nm do 1 μm.
Novo!!: Steklo in Koloid · Poglej več »
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Novo!!: Steklo in Korozija · Poglej več »
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Novo!!: Steklo in Kositer · Poglej več »
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Novo!!: Steklo in Kovalentna vez · Poglej več »
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Novo!!: Steklo in Kovina · Poglej več »
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Novo!!: Steklo in Kremen · Poglej več »
Kremenčevo steklo
Kremenčevo steklo (tudi flintovo steklo iz angleške besede flint, kar pomeni kremen, tudi svinčevo steklo) je steklo s precej visoko vsebnostjo svinčevega oksida.
Novo!!: Steklo in Kremenčevo steklo · Poglej več »
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Novo!!: Steklo in Kristal · Poglej več »
Kristalizacija
geometrije. Kristalizacija je oblikovanje trdnih delcev v homogeni fazi: v plinu, v talini ali raztopini.
Novo!!: Steklo in Kristalizacija · Poglej več »
Kristalna struktura
Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.
Novo!!: Steklo in Kristalna struktura · Poglej več »
Krom
Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.
Novo!!: Steklo in Krom · Poglej več »
Kronsko steklo
Kronsko steklo je vrsta stekla, ki se uporablja za izdelavo leč in ostalih optičnih naprav.
Novo!!: Steklo in Kronsko steklo · Poglej več »
Lantan
Lantan (latinsko lanthanum) je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57.
Novo!!: Steklo in Lantan · Poglej več »
Leča (optika)
Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.
Novo!!: Steklo in Leča (optika) · Poglej več »
Litij
Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.
Novo!!: Steklo in Litij · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Steklo in Ljubljana · Poglej več »
Lom svetlobe
lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.
Novo!!: Steklo in Lom svetlobe · Poglej več »
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Novo!!: Steklo in Lomni količnik · Poglej več »
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Novo!!: Steklo in Magnezij · Poglej več »
Magnezijev oksid
Magnezijev oksid, pogovorno magnezija (kemijska formula MgO), je bel prah ali brezbarven kristal, nastane pri gorenju magnezija v zraku ali v kisiku.
Novo!!: Steklo in Magnezijev oksid · Poglej več »
Mangan
Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.
Novo!!: Steklo in Mangan · Poglej več »
Manganov dioksid
Manganov dioksid s sistematičnim imenom manganov(IV) oksid, znan tudi kot rjavi manganovec, je anorganska spojina s kemijsko formulo MnO2.
Novo!!: Steklo in Manganov dioksid · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Steklo in Maribor · Poglej več »
Meteor
Kopernikov krater na Luni in številni drugi Meteór (tudi utrinek) je svetla sled, ki jo vidimo ob vstopu v atmosfero v Zemljino ozračje ali v atmosfero drugega nebesnega telesa.
Novo!!: Steklo in Meteor · Poglej več »
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Novo!!: Steklo in Mezopotamija · Poglej več »
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Novo!!: Steklo in Molekula · Poglej več »
Narodni urad za standarde in tehnologijo
200px NIST ali Narodni urad za standarde in tehnologijo je agencija Ministrstva za trgovino Združenih držav Amerike.
Novo!!: Steklo in Narodni urad za standarde in tehnologijo · Poglej več »
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Novo!!: Steklo in Natrij · Poglej več »
Natrijev karbonat
Natrijev karbonat, bolj znan kot soda, pralna soda in kristalna soda, je natrijeva sol ogljikove kisline s kemijsko formulo Na2CO3. Kristalni natrijev karbonat lahko veže eno, sedem ali deset molekul kristalne vode. Pri temperaturah nad 107 °C je obstojen kot brezvodna spojina. Brezvodni natrijev karbonat je bel higroskopen prah brez vonja. Ima alkalen okus in tvori zelo bazične vodne raztopine. V gospodinjstvih se uporablja za pranje in mehčanje vode. Kot živilo ima oznako E 500. Naravni vir natrijevega karbonata so depoziti v natronskih jezerih v vzhodni Afriki, Turčiji in Severni Ameriki in pepel z natrijem bogatih rastlin. Industrijsko se proizvaja iz kuhinjske soli (NaCl) in apnenca (CaCO3) po Solvayevem postopku.
Novo!!: Steklo in Natrijev karbonat · Poglej več »
Natrijev selenit
Natrijev selenit je anorganska spojina s formulo Na2SeO3.
Novo!!: Steklo in Natrijev selenit · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Steklo in Nemčija · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Steklo in Nemščina · Poglej več »
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Novo!!: Steklo in Novo mesto · Poglej več »
Obsidian
Obsidian je vulkansko steklo, ki nastane, kadar se felzična lava ohladi tako hitro, da minerali ne morejo izkristaliti.
Novo!!: Steklo in Obsidian · Poglej več »
Odboj
Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.
Novo!!: Steklo in Odboj · Poglej več »
Odbojni zakon
Odbójni zákon opisuje obnašanje valovanja pri odboju na meji sredstev z različnima hitrostma valovanja.
Novo!!: Steklo in Odbojni zakon · Poglej več »
Oglje
Oglje je organski ostanek živalskega ali rastlinskega izvora, ki nastane ob dehidraciji teh snovi ob visokih temperaturah in odsotnosti kisika.
Novo!!: Steklo in Oglje · Poglej več »
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Novo!!: Steklo in Ogljik · Poglej več »
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Novo!!: Steklo in Ogljikov dioksid · Poglej več »
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Novo!!: Steklo in Ognjenik · Poglej več »
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega ὀξύς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.
Novo!!: Steklo in Oksid · Poglej več »
Optično vlakno
Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.
Novo!!: Steklo in Optično vlakno · Poglej več »
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Novo!!: Steklo in Optika · Poglej več »
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Novo!!: Steklo in Platina · Poglej več »
Pohorje
Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.
Novo!!: Steklo in Pohorje · Poglej več »
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Novo!!: Steklo in Polimer · Poglej več »
Polistiren
Lonček za jogurt iz polistirena Polistiren (IUPAC ime poli(1-fenileten-1,2-diil), standardna okrajšava PS) je aromatski polimer stirena (feniletena) z molekulsko formulo (H5C6-CH.
Novo!!: Steklo in Polistiren · Poglej več »
Porcelan
Čajni servis iz porcelana Porcelan je vrsta trde pol-prozorne keramike po navadi pečene na višji temperaturi kot je glazirana lončena posoda ali lončevina.
Novo!!: Steklo in Porcelan · Poglej več »
Površinska napetost
Površinska napetost milnice v mreži kocke Cvet se zaradi površinske napetosti ne potopi Površínska napétost je pojav, da se gladina kapljevine obnaša kot prožna plošča.
Novo!!: Steklo in Površinska napetost · Poglej več »
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Novo!!: Steklo in Premog · Poglej več »
Prizma
Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.
Novo!!: Steklo in Prizma · Poglej več »
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Novo!!: Steklo in Prostornina · Poglej več »
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Novo!!: Steklo in Radioaktivnost · Poglej več »
Raztopina
vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.
Novo!!: Steklo in Raztopina · Poglej več »
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Novo!!: Steklo in Renesansa · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Steklo in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Sainte-Chapelle
Sainte-Chapelle (v prevodu sveta kapela) je kraljeva kapela v gotskem slogu znotraj srednjeveške palače Palais de la Cité, rezidence francoskih kraljev do 14.
Novo!!: Steklo in Sainte-Chapelle · Poglej več »
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Novo!!: Steklo in Sava · Poglej več »
Savinja
Savinja je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Save.
Novo!!: Steklo in Savinja · Poglej več »
Selenov dioksid
Selenov dioksid je anorganska spojina s kemijsko formulo SeO2.
Novo!!: Steklo in Selenov dioksid · Poglej več »
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Novo!!: Steklo in Silicij · Poglej več »
Silicijev dioksid
Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.
Novo!!: Steklo in Silicijev dioksid · Poglej več »
Sipanje
Sípanje označuje v fiziki dva pojava.
Novo!!: Steklo in Sipanje · Poglej več »
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Steklo in Sirija · Poglej več »
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Novo!!: Steklo in Sol · Poglej več »
Sotla
Sotla je reka v vzhodni Sloveniji, mejna reka med Republikama Slovenijo in Hrvaško, levi pritok Save.
Novo!!: Steklo in Sotla · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Steklo in Srednji vek · Poglej več »
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Novo!!: Steklo in Stari Egipt · Poglej več »
Steklarna Hrastnik
Steklarna Hrastnik je delniška družba s sedežem v Hrastniku, ki proizvaja predvsem namizno steklo, specialno stekleno embalažo in steklo za svetila.
Novo!!: Steklo in Steklarna Hrastnik · Poglej več »
Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Stolnica sv.
Novo!!: Steklo in Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis · Poglej več »
Stolnica v Gloucestru
Stolnica v Gloucestru ali stolnica sv.
Novo!!: Steklo in Stolnica v Gloucestru · Poglej več »
Strela
Udar strele v Eifflov stolp leta 1902 Stréla je naravni pojav, ki ga sestavljata blisk in grom.
Novo!!: Steklo in Strela · Poglej več »
Svinčev(II) oksid
Svinčev(II) oksid, svinčev oksid ali svinčev monoksid je anorganska spojina s formulo PbO.
Novo!!: Steklo in Svinčev(II) oksid · Poglej več »
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Novo!!: Steklo in Svinec · Poglej več »
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Novo!!: Steklo in Tališče · Poglej več »
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Novo!!: Steklo in Tekočina · Poglej več »
Temperaturni koeficient
Temperatúrni koeficiênt je izraz za dve sorodni fizikalni količini, ki označujeta, kako se s temperaturo spreminjajo mere telesa.
Novo!!: Steklo in Temperaturni koeficient · Poglej več »
Termoplast
Termoplast (tudi plastomer) je nezamrežen polimerni material sestavljen iz dolgih linearnih ali delno razvejanih polimernih verig, ki so prostorsko vezane s šibkimi molekulskimi ali van der Walsovimi vezmi.
Novo!!: Steklo in Termoplast · Poglej več »
Titan (element)
Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.
Novo!!: Steklo in Titan (element) · Poglej več »
Topilo
Topilo je snov, v kateri se pri tvorbi raztopi topljenec.
Novo!!: Steklo in Topilo · Poglej več »
Toplotna kapaciteta
Toplôtna kapacitéta je toplota, potrebna, da dano telo segrejemo za en kelvin.
Novo!!: Steklo in Toplotna kapaciteta · Poglej več »
Torij
Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.
Novo!!: Steklo in Torij · Poglej več »
Trdnost
Tŕdnost gradiva je največja obremenitev, ki jo material zdrži preden se poruši.
Novo!!: Steklo in Trdnost · Poglej več »
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Novo!!: Steklo in Trier · Poglej več »
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Novo!!: Steklo in Ultravijolično valovanje · Poglej več »
Van der Waalsova sila
Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.
Novo!!: Steklo in Van der Waalsova sila · Poglej več »
Viskoznost
Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.
Novo!!: Steklo in Viskoznost · Poglej več »
Vodikova vez
vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).
Novo!!: Steklo in Vodikova vez · Poglej več »
Zemljoalkalijska kovina
Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.
Novo!!: Steklo in Zemljoalkalijska kovina · Poglej več »
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Novo!!: Steklo in Zlato · Poglej več »
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Novo!!: Steklo in Zlitina · Poglej več »
