Podobnosti med Slovaška in Češka
Slovaška in Češka še 41 stvari v skupni (v Unijapedija): Aleksander Dubček, Avari, Avstrija, Avstro-Ogrska, Žametna revolucija, Češkoslovaška, Čehi, Celinska država, Ekoregija, Evropa, Evropska unija, Franki, Holokavst, Huni, Husitske vojne, Kelti, Koncentracijsko taborišče, Kuga, Kvadi, Madžari, Markomani, Mednarodni denarni sklad, Morava (reka), NATO, Neodvisnost, Paleolitik, Parlamentarni sistem, Poljska, Protestantizem, Prva svetovna vojna, ..., Republika, Samo (kralj), Srednja Evropa, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Sveta Ciril in Metod, Varšavski pakt, Velikomoravska, 1. januar, 1. maj, 28. oktober. Razširi indeks (11 več) »
Aleksander Dubček
Aleksander (Alexander) Dubček, češkoslovaški politik in državnik slovaškega rodu, * 27. november 1921, Uhrovec, Slovaška (tedaj Češkoslovaška), † 7. november 1992, Praga, Češka.
Aleksander Dubček in Slovaška · Aleksander Dubček in Češka ·
Avari
Brez opisa.
Avari in Slovaška · Avari in Češka ·
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Avstrija in Slovaška · Avstrija in Češka ·
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Avstro-Ogrska in Slovaška · Avstro-Ogrska in Češka ·
Žametna revolucija
Žametna revolucija (sametová revoluce) ali nežna revolucija (slovaško nežná revolúcia) je ime za nenasilno revolucijo na Češkoslovaškem, ki je trajala od 17. novembra do 29. decembra 1989.
Slovaška in Žametna revolucija · Češka in Žametna revolucija ·
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Slovaška in Češkoslovaška · Češka in Češkoslovaška ·
Čehi
Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).
Slovaška in Čehi · Češka in Čehi ·
Celinska država
260x260_pik Celinska država ali zaledna država oz.
Celinska država in Slovaška · Celinska država in Češka ·
Ekoregija
Ekoregije so geografsko opredeljena področja z značilno kombinacijo dejavnikov okolja.
Ekoregija in Slovaška · Ekoregija in Češka ·
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Evropa in Slovaška · Evropa in Češka ·
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Evropska unija in Slovaška · Evropska unija in Češka ·
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Franki in Slovaška · Franki in Češka ·
Holokavst
Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.
Holokavst in Slovaška · Holokavst in Češka ·
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Huni in Slovaška · Huni in Češka ·
Husitske vojne
Husitske vojne (1420–1434) so na Češkem vodili cesar Sigmund Luksemburški in križarji proti husitom, pristašem Jana Husa.
Husitske vojne in Slovaška · Husitske vojne in Češka ·
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Kelti in Slovaška · Kelti in Češka ·
Koncentracijsko taborišče
Sobe sovjetskih koncentracijskih taborišč Gulag Koncentracijsko taborišče (kratica KT) je posebna oblika taborišča oziroma organizacije, ki množično zapira nasprotnike; v skrajni obliki pa je namenjeno tudi njihovemu organiziranemu pobijanju.
Koncentracijsko taborišče in Slovaška · Koncentracijsko taborišče in Češka ·
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Kuga in Slovaška · Kuga in Češka ·
Kvadi
Slovaške Kvadi (latinsko: Quadi), manjše in zelo malo poznano germansko pleme, ki za seboj ni pustilo nobene značilne materialne zapuščine, po kateri bi jih lahko razlikovali od drugih sorodnih plemen.
Kvadi in Slovaška · Kvadi in Češka ·
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Madžari in Slovaška · Madžari in Češka ·
Markomani
Porazdelitev germanskih ljudstev v 1. stoletju n. št. Markomani (latinsko), germansko pleme, verjetno sorodno z Buri in Svebi.
Markomani in Slovaška · Markomani in Češka ·
Mednarodni denarni sklad
Mednarodni denarni sklad (kratica MDS; angleško International Monetary Fund; kratica IMF) je mednarodna finančna organizacija.
Mednarodni denarni sklad in Slovaška · Mednarodni denarni sklad in Češka ·
Morava (reka)
Morava je 352 km dolga reka v Srednji Evropi, ki teče od izvira pod goro Králický Sněžník na Češkem proti jugu in se kot levi pritok izliva v Donavo v slovaškem kraju Devín, zahodnem predmestju Bratislave.
Morava (reka) in Slovaška · Morava (reka) in Češka ·
NATO
Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.
NATO in Slovaška · NATO in Češka ·
Neodvisnost
Neodvisnost države, organizacije ali veje oblasti pomeni samoupravo, za razliko od vladanja nekoga drugega.
Neodvisnost in Slovaška · Neodvisnost in Češka ·
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Paleolitik in Slovaška · Paleolitik in Češka ·
Parlamentarni sistem
Parlamentarni sistem, znan tudi pod imenom parlamentarizem, je politični sistem, kjer zakonodajno vejo oblasti predstavlja parlament.
Parlamentarni sistem in Slovaška · Parlamentarni sistem in Češka ·
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poljska in Slovaška · Poljska in Češka ·
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Protestantizem in Slovaška · Protestantizem in Češka ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Prva svetovna vojna in Slovaška · Prva svetovna vojna in Češka ·
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Republika in Slovaška · Republika in Češka ·
Samo (kralj)
Kralj Sámo, domnevno trgovec iz frankovskega ozemlja, nato pa od leta 623 dalje kralj, vojvoda oziroma knez tako imenovane Samove plemenske zveze, ki se je po letu 630 raztezala najmanj od Polabja do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.
Samo (kralj) in Slovaška · Samo (kralj) in Češka ·
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Slovaška in Srednja Evropa · Srednja Evropa in Češka ·
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Slovaška in Srednjeevropski čas · Srednjeevropski čas in Češka ·
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Slovaška in Srednjeevropski poletni čas · Srednjeevropski poletni čas in Češka ·
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Slovaška in Sveta Ciril in Metod · Sveta Ciril in Metod in Češka ·
Varšavski pakt
Madžarske. Varšavski pakt (tudi Varšavski sporazum; uradno polno ime je bilo Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči) je bila vojaška zveza držav vzhodnega bloka, ki so se organizirale kot odgovor na zahodno ustanovitev Nata (1949).
Slovaška in Varšavski pakt · Varšavski pakt in Češka ·
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Slovaška in Velikomoravska · Velikomoravska in Češka ·
1. januar
1.
1. januar in Slovaška · 1. januar in Češka ·
1. maj
1.
1. maj in Slovaška · 1. maj in Češka ·
28. oktober
28.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Slovaška in Češka imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Slovaška in Češka
Primerjava med Slovaška in Češka
Slovaška 209 odnose, medtem ko je Češka 211. Saj imajo skupno 41, indeks Jaccard je 9.76% = 41 / (209 + 211).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Slovaška in Češka. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: