Podobnosti med Seznam matematičnih vsebin in Zgodovina števila π
Seznam matematičnih vsebin in Zgodovina števila π še 122 stvari v skupni (v Unijapedija): Absolutna vrednost, Adolf Hurwitz, Adriaan Metius, Adriaan van Roomen, Adrien-Marie Legendre, Albert Einstein, Algebrsko število, Algoritem, Arhimed, Aristotel, Aritmetično-geometrična sredina, Aryabhata I., August Leopold Crelle, Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, Baselski problem, Bhaskara, Bill Gosper, Blaise Pascal, Bonaventura Francesco Cavalieri, Brahmagupta, Carl Friedrich Gauss, Charles Hermite, Christiaan Huygens, David Hilbert, Džang Heng, Desetiški številski sistem, Desetiški ulomek, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Dvojiški številski sistem, Dzu Čongdži, ..., E (matematična konstanta), Edmond Halley, Enotska krožnica, Eulerjeva enačba, Eulerjevo število, Evklid, Felix Hausdorff, Ferdinand von Lindemann, François Viète, Galileo Galilei, Gaussova konstanta, Geometrija, Geometrijska konstrukcija, Georg Ferdinand Cantor, Gottfried Wilhelm Leibniz, Heron, Hilbertovi problemi, Hiperbola, Infinitezimala, Infinitezimalni račun, Iracionalno število, Isaac Newton, James Gregory, Jean le Rond d'Alembert, Jošisuke Macunaga, Johann Heinrich Lambert, Johannes Kepler, John Machin, John Wallis, Joseph Liouville, Jurij Vega, Kardinalnost, Karl Weierstrass, Kontinuum (teorija množic), Krožna funkcija, Krog, Kvadrat (geometrija), Kvadratni koren, Kvadratni koren števila 2, Kvadratno iracionalno število, Kvadratura kroga, Leonardo Fibonacci, Leonhard Euler, Leopold Kronecker, Limita, Lindemann-Weierstrassov izrek, Lju Hui, Luitzen Egbertus Jan Brouwer, Marie Ennemond Camille Jordan, Marin Getaldić, Matematična konstanta, Merjenje kroga, Metoda izčrpavanja, Množica, Mnogokotnik, Neskončnost, Normalno število, O krogli in valju, Očrtana krožnica, Obseg, Obzornik za matematiko in fiziko, Paul Albert Gordan, Pi, Pierre de Fermat, Pitagora, Ploščina, Polmer, Posplošeni verižni ulomek, Potenčna vrsta, Praštevilo, Ptolemaj, Računalo, Racionalno število, Recipročna vrednost, René Descartes, Rhindov matematični papirus, Riemannova funkcija zeta, Simon Plouffe, Soda in liha števila, Srednja vrednost, Srinivasa Ajangar Ramanudžan, Stranica, Transcendentno število, Trigonometrična funkcija, Ulomek, Verižni ulomek, Verjetnost, Vrsta (matematika), Willebrord Snell van Royen, William Oughtred, Zaporedje, 1 (število). Razširi indeks (92 več) »
Absolutna vrednost
realnega števila ''x'' Absolútna vrédnost (redko tudi módul) nekega realnega ali kompleksnega števila je v matematiki elementarna funkcija, ki predstavlja njegovo oddaljenost od številskega izhodišča (točke 0) na številski premici oziroma v kompleksni ravnini.
Absolutna vrednost in Seznam matematičnih vsebin · Absolutna vrednost in Zgodovina števila π ·
Adolf Hurwitz
Adolf Hurwitz, nemški matematik, * 26. marec 1859, Hildesheim, Hannover, Nemčija, † 18. november 1919, Zürich, Švica.
Adolf Hurwitz in Seznam matematičnih vsebin · Adolf Hurwitz in Zgodovina števila π ·
Adriaan Metius
Adriaan Adriaanszoon Metius (tudi Adriaen), nizozemski matematik in astronom, * 9. december 1571, Alkmaar, Nizozemska, † 6. september 1638, Franeker, Nizozemska.
Adriaan Metius in Seznam matematičnih vsebin · Adriaan Metius in Zgodovina števila π ·
Adriaan van Roomen
Adriaan van Roomen (Adriaaen (Adriaen) van (Van) Romen; latinizirano Adrianus Romanus), belgijsko-flamski matematik, * 29. september 1561, Leuven, Flandrija, Belgija, † 4. maj 1615, Mainz, Nemčija.
Adriaan van Roomen in Seznam matematičnih vsebin · Adriaan van Roomen in Zgodovina števila π ·
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Adrien-Marie Legendre in Seznam matematičnih vsebin · Adrien-Marie Legendre in Zgodovina števila π ·
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Seznam matematičnih vsebin · Albert Einstein in Zgodovina števila π ·
Algebrsko število
Algébrsko števílo (zastarelo algebrajsko število) je vsako realno ali kompleksno število, ki je rešitev neke polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Algebrsko število in Seznam matematičnih vsebin · Algebrsko število in Zgodovina števila π ·
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b''). Podobno, IF A > B, THEN A ← A − B. Proces se zaključi, ko je (vsebina) B enaka 0 in vrne največjega skupnega delitelja iz A. Diagram Ada Lovelace iz "note G", ki je prvi objavljen računalniški algoritem Algoritem je v matematiki in računalništvu končno zaporedje natančno določenih, računalniško izvedljivih navodil, običajno namenjenih reševanju težav ali za izvajanje izračuna.
Algoritem in Seznam matematičnih vsebin · Algoritem in Zgodovina števila π ·
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Arhimed in Seznam matematičnih vsebin · Arhimed in Zgodovina števila π ·
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Aristotel in Seznam matematičnih vsebin · Aristotel in Zgodovina števila π ·
Aritmetično-geometrična sredina
Aritmétično-geométrična sredína dveh realnih števil in je v matematiki srednja vrednost, določena na naslednji način: Najprej se izračuna aritmetična sredina števil in.
Aritmetično-geometrična sredina in Seznam matematičnih vsebin · Aritmetično-geometrična sredina in Zgodovina števila π ·
Aryabhata I.
Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.
Aryabhata I. in Seznam matematičnih vsebin · Aryabhata I. in Zgodovina števila π ·
August Leopold Crelle
August Leopold Crelle, nemški matematik, * 17. marec 1780, Eichwerder pri Wriezenu, Brandenburg, † 6. oktober 1855, Berlin.
August Leopold Crelle in Seznam matematičnih vsebin · August Leopold Crelle in Zgodovina števila π ·
Bailey-Borwein-Plouffejeva formula
Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, oziroma formula BBP, je v matematiki formula za računanje števila π, ki jo je leta 1995 odkril kanadski matematik Simon Plouffe.
Bailey-Borwein-Plouffejeva formula in Seznam matematičnih vsebin · Bailey-Borwein-Plouffejeva formula in Zgodovina števila π ·
Baselski problem
Baselski problem je znameniti problem iz matematične analize, pomemben v teoriji števil, ki ga je prvi postavil Pietro Mengoli leta 1644, rešil pa ga je Leonhard Euler leta 1735.
Baselski problem in Seznam matematičnih vsebin · Baselski problem in Zgodovina števila π ·
Bhaskara
Bhaskara II., imenovan Ačārja (sanskrtsko učitelj, učeni), indijski matematik in astronom, * 1114, Biddur, Indija, † 1185, verjetno Udžain.
Bhaskara in Seznam matematičnih vsebin · Bhaskara in Zgodovina števila π ·
Bill Gosper
Ralph William Gosper mlajši, znan kot Bill Gosper, ameriški matematik, programer in heker, * 1943, Pennsauken, New Jersey, ZDA.
Bill Gosper in Seznam matematičnih vsebin · Bill Gosper in Zgodovina števila π ·
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Blaise Pascal in Seznam matematičnih vsebin · Blaise Pascal in Zgodovina števila π ·
Bonaventura Francesco Cavalieri
Bonaventura Francesco Cavalieri, italijanski matematik, fizik in astronom, * 1598, Milano, sedaj Italija, † 3. december (ali 30. november) 1647, Bologna.
Bonaventura Francesco Cavalieri in Seznam matematičnih vsebin · Bonaventura Francesco Cavalieri in Zgodovina števila π ·
Brahmagupta
Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.
Brahmagupta in Seznam matematičnih vsebin · Brahmagupta in Zgodovina števila π ·
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Carl Friedrich Gauss in Seznam matematičnih vsebin · Carl Friedrich Gauss in Zgodovina števila π ·
Charles Hermite
Charles Hermite okoli leta 1887 Charles Hermite, francoski matematik, * 24. december 1822, Dieuze, Moselle, Francija, † 14. januar 1901, Pariz.
Charles Hermite in Seznam matematičnih vsebin · Charles Hermite in Zgodovina števila π ·
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Christiaan Huygens in Seznam matematičnih vsebin · Christiaan Huygens in Zgodovina števila π ·
David Hilbert
David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.
David Hilbert in Seznam matematičnih vsebin · David Hilbert in Zgodovina števila π ·
Džang Heng
pekingškega observatorija Kopija Džang Hengovega seizmografa Džang Heng (kitajsko: 張衡; pinjin: Zhang Heng), kitajski matematik, astronom, učenjak, geograf, izumitelj, umetnik in pesnik, * 78, okrožje Nanjang, provinca Henan, Kitajska, † 139, Luojang, Kitajska.
Džang Heng in Seznam matematičnih vsebin · Džang Heng in Zgodovina števila π ·
Desetiški številski sistem
Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.
Desetiški številski sistem in Seznam matematičnih vsebin · Desetiški številski sistem in Zgodovina števila π ·
Desetiški ulomek
Desetíški ulómek je ulomek, katerega imenovalec je potenca števila 10.
Desetiški ulomek in Seznam matematičnih vsebin · Desetiški ulomek in Zgodovina števila π ·
Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
Drúštvo matemátikov, fízikov in astronómov Slovénije (DMFA) je osrednje slovensko društvo na področju matematike in naravoslovnih znanosti fizike in astronomije.
Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije in Seznam matematičnih vsebin · Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije in Zgodovina števila π ·
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Dvojiški številski sistem in Seznam matematičnih vsebin · Dvojiški številski sistem in Zgodovina števila π ·
Dzu Čongdži
Dzu Čongdži (kitajsko: 祖冲之; pinjin: Zǔ Chōngzhī; Wade-Giles: Tsu Ch'ung-chih), kitajski astronom, matematik in fizik, * 429, Baoding, Hebei, Kitajska, † 501.
Dzu Čongdži in Seznam matematičnih vsebin · Dzu Čongdži in Zgodovina števila π ·
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
E (matematična konstanta) in Seznam matematičnih vsebin · E (matematična konstanta) in Zgodovina števila π ·
Edmond Halley
Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.
Edmond Halley in Seznam matematičnih vsebin · Edmond Halley in Zgodovina števila π ·
Enotska krožnica
Enotska krožnica. Spremenljivka ''t'' je kot Enôtska króžnica (tudi enôtski króg) je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote.
Enotska krožnica in Seznam matematičnih vsebin · Enotska krožnica in Zgodovina števila π ·
Eulerjeva enačba
Gaussovi ravnini. Točka se giblje od točke ''z''.
Eulerjeva enačba in Seznam matematičnih vsebin · Eulerjeva enačba in Zgodovina števila π ·
Eulerjevo število
Eulerjeva števíla so v matematiki členi zaporedja En celih števil, razvitega s Taylorjevo vrsto: kjer je \operatorname\,t hiperbolični kosinus, oziroma z: kjer je E_(x) Eulerjev polinom, ali z: Prva Eulerjeva števila so: \end Nekateri avtorji štejejo tudi lihe indekse, ki so vsi enaki nič, sodi pa izmenično pozitivni ali negativni.
Eulerjevo število in Seznam matematičnih vsebin · Eulerjevo število in Zgodovina števila π ·
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Evklid in Seznam matematičnih vsebin · Evklid in Zgodovina števila π ·
Felix Hausdorff
Felix Hausdorff, nemški matematik, * 8. november 1868, Breslau, Nemčija, danes Wroclaw, Poljska, † 26. januar 1942, Bonn.
Felix Hausdorff in Seznam matematičnih vsebin · Felix Hausdorff in Zgodovina števila π ·
Ferdinand von Lindemann
Carl Louis Ferdinand von Lindemann, nemški matematik, * 12. april 1852, Hannover, Nemčija, † 6. marec 1939, München, Nemčija.
Ferdinand von Lindemann in Seznam matematičnih vsebin · Ferdinand von Lindemann in Zgodovina števila π ·
François Viète
François Viète (tudi Vieta in Viette) (Francisci Vietæ), francoski pravnik in matematik, * 1540, Fontenay-le-Comte, Poitou, Francija, † 13. februar 1603, Pariz, Francija.
François Viète in Seznam matematičnih vsebin · François Viète in Zgodovina števila π ·
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Galileo Galilei in Seznam matematičnih vsebin · Galileo Galilei in Zgodovina števila π ·
Gaussova konstanta
Gaussova konstánta (oznaka G) je v matematiki konstanta, določena kot obratna vrednost aritmetično-geometrične sredine števila 1 in kvadratnega korena števila 2: 0,8346268416740731862814297327990468 \ldots \!\,.
Gaussova konstanta in Seznam matematičnih vsebin · Gaussova konstanta in Zgodovina števila π ·
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Geometrija in Seznam matematičnih vsebin · Geometrija in Zgodovina števila π ·
Geometrijska konstrukcija
Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo.
Geometrijska konstrukcija in Seznam matematičnih vsebin · Geometrijska konstrukcija in Zgodovina števila π ·
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Georg Ferdinand Cantor in Seznam matematičnih vsebin · Georg Ferdinand Cantor in Zgodovina števila π ·
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Gottfried Wilhelm Leibniz in Seznam matematičnih vsebin · Gottfried Wilhelm Leibniz in Zgodovina števila π ·
Heron
Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.
Heron in Seznam matematičnih vsebin · Heron in Zgodovina števila π ·
Hilbertovi problemi
Hilbertovi problemi obsegajo seznam (takrat nerešenih) 23 matematičnih problemov, ki jih je objavil nemški matematik David Hilbert na Mednarodnem matematičnem kongresu v Parizu leta 1900.
Hilbertovi problemi in Seznam matematičnih vsebin · Hilbertovi problemi in Zgodovina števila π ·
Hiperbola
Hiperbola, kosatica je ena izmed stožnic.
Hiperbola in Seznam matematičnih vsebin · Hiperbola in Zgodovina števila π ·
Infinitezimala
Infinitezimála ali infinitezimálno majhna količina je v matematiki oznaka za količino, ki je po absolutni vrednosti zelo majhna, vendar ni enaka 0.
Infinitezimala in Seznam matematičnih vsebin · Infinitezimala in Zgodovina števila π ·
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Infinitezimalni račun in Seznam matematičnih vsebin · Infinitezimalni račun in Zgodovina števila π ·
Iracionalno število
Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.
Iracionalno število in Seznam matematičnih vsebin · Iracionalno število in Zgodovina števila π ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Isaac Newton in Seznam matematičnih vsebin · Isaac Newton in Zgodovina števila π ·
James Gregory
James Gregory, FRS, škotski matematik in astronom, * november 1638, Drumoak pri Aberdeenu, Škotska, † oktober 1675, Edinburgh.
James Gregory in Seznam matematičnih vsebin · James Gregory in Zgodovina števila π ·
Jean le Rond d'Alembert
Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.
Jean le Rond d'Alembert in Seznam matematičnih vsebin · Jean le Rond d'Alembert in Zgodovina števila π ·
Jošisuke Macunaga
Jošisuke Macunaga (Matsunaga Yoshisuke; tudi Riohicu Macunaga, ~ Ryohitsu), japonski matematik, * okoli 1690, Kurume, Japonska, † 1. avgust 1744.
Jošisuke Macunaga in Seznam matematičnih vsebin · Jošisuke Macunaga in Zgodovina števila π ·
Johann Heinrich Lambert
Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26. avgust 1728, Mülhausen (sedaj Mulhouse, Alzacija, Francija), † 25. september 1777, Berlin, Prusija (sedaj Nemčija).
Johann Heinrich Lambert in Seznam matematičnih vsebin · Johann Heinrich Lambert in Zgodovina števila π ·
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Johannes Kepler in Seznam matematičnih vsebin · Johannes Kepler in Zgodovina števila π ·
John Machin
Lune Williama Jonesa ''Synopsis Palmariorum Matheseos'' (1706): 100 decimalnih mest je izračunal Machin John Machin, FRS, angleški astronom in matematik, krščen okoli 1686, † 9. junij 1751.
John Machin in Seznam matematičnih vsebin · John Machin in Zgodovina števila π ·
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
John Wallis in Seznam matematičnih vsebin · John Wallis in Zgodovina števila π ·
Joseph Liouville
Naslovnica prve številke revije ''Journal de mathématiques pures et appliquées'' leta 1836. Joseph Liouville, francoski matematik, * 24. marec 1809, Saint-Omer, Pas-de-Calais, Francija, † 8. september 1882, Pariz, Francija.
Joseph Liouville in Seznam matematičnih vsebin · Joseph Liouville in Zgodovina števila π ·
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Jurij Vega in Seznam matematičnih vsebin · Jurij Vega in Zgodovina števila π ·
Kardinalnost
Kardinalnost (tudi moč množice ali števnost množice) množice je merilo za merjenje števila elementov v množici oziroma za velikost množice.
Kardinalnost in Seznam matematičnih vsebin · Kardinalnost in Zgodovina števila π ·
Karl Weierstrass
Karl Theodor Wilhelm Weierstrass, nemški matematik, * 31. oktober 1815, Ostenfelde, Vestfalija, Nemčija, † 19. februar 1897, Berlin, Nemčija. Weierstrassa imajo večkrat za »očeta sodobne analize«.
Karl Weierstrass in Seznam matematičnih vsebin · Karl Weierstrass in Zgodovina števila π ·
Kontinuum (teorija množic)
Kontinuum v teoriji množic pomeni realna števila ali pripadajoče kardinalno število, ki ga označujemo s \mathfrak.
Kontinuum (teorija množic) in Seznam matematičnih vsebin · Kontinuum (teorija množic) in Zgodovina števila π ·
Krožna funkcija
Króžne fúnkcije (tudi ciklométrične fúnkcije) so inverzi trigonometrijskih funkcij.
Krožna funkcija in Seznam matematičnih vsebin · Krožna funkcija in Zgodovina števila π ·
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r. Obseg kroga meri o.
Krog in Seznam matematičnih vsebin · Krog in Zgodovina števila π ·
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Kvadrat (geometrija) in Seznam matematičnih vsebin · Kvadrat (geometrija) in Zgodovina števila π ·
Kvadratni koren
Zgled kvadratnega korena števila ''x'' Kvadrátni korén je nenegativno realno število, za katero velja \sqrt b.
Kvadratni koren in Seznam matematičnih vsebin · Kvadratni koren in Zgodovina števila π ·
Kvadratni koren števila 2
kvadrata s stranicami dolžine 1. številski premici Babilonska glinena tablica YBC 7289 s pripombami. (Slika: Bill Casselman) Kvadratni koren števila 2, ali tudi Pitagorova konstanta, je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 2.
Kvadratni koren števila 2 in Seznam matematičnih vsebin · Kvadratni koren števila 2 in Zgodovina števila π ·
Kvadratno iracionalno število
Kvadrátno iracionálno števílo (redkeje tudi kvadrátni súrd) je v matematiki algebrsko iracionalno število, ki je rešitev kakšne kvadratne enačbe z racionalnimi koeficienti.
Kvadratno iracionalno število in Seznam matematičnih vsebin · Kvadratno iracionalno število in Zgodovina števila π ·
Kvadratura kroga
Krog in kvadrat z enako ploščino Kvadratúra króga je znan problem klasične geometrije.
Kvadratura kroga in Seznam matematičnih vsebin · Kvadratura kroga in Zgodovina števila π ·
Leonardo Fibonacci
Leonardo Pisano Fibonacci, italijanski matematik, * 1170, (verjetno) Pisa, Italija, † 1250, mogoče Pisa.
Leonardo Fibonacci in Seznam matematičnih vsebin · Leonardo Fibonacci in Zgodovina števila π ·
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Leonhard Euler in Seznam matematičnih vsebin · Leonhard Euler in Zgodovina števila π ·
Leopold Kronecker
Leopold Kronecker, nemški matematik in logik, * 7. december 1823, Liegnitz, Prusija (sedaj Legnica, Poljska), † 29. december 1891, Berlin, Nemčija.
Leopold Kronecker in Seznam matematičnih vsebin · Leopold Kronecker in Zgodovina števila π ·
Limita
Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.
Limita in Seznam matematičnih vsebin · Limita in Zgodovina števila π ·
Lindemann-Weierstrassov izrek
Lindemann-Weierstrassov izrek je izrek v matematiki, ki je zelo uporaben pri ugotavljanju transcendentnosti števil.
Lindemann-Weierstrassov izrek in Seznam matematičnih vsebin · Lindemann-Weierstrassov izrek in Zgodovina števila π ·
Lju Hui
Lju Hui (kitajsko 劉徽; pinjin: Liu Hui), kitajski matematik, * okoli 220, Vei (Wei), Kitajska, okoli 285.
Lju Hui in Seznam matematičnih vsebin · Lju Hui in Zgodovina števila π ·
Luitzen Egbertus Jan Brouwer
Luitzen Egbertus Jan Brouwer, nizozemski matematik in filozof, * 27. februar 1881, Overschie, Nizozemska, † 2. december 1966, Blaricum, Nizozemska.
Luitzen Egbertus Jan Brouwer in Seznam matematičnih vsebin · Luitzen Egbertus Jan Brouwer in Zgodovina števila π ·
Marie Ennemond Camille Jordan
Marie Ennemond Camille Jordan, francoski matematik, * 5. januar 1838, La Croix-Rousse, Lyon, Francija, † 22. januar 1922, Pariz, Francija.
Marie Ennemond Camille Jordan in Seznam matematičnih vsebin · Marie Ennemond Camille Jordan in Zgodovina števila π ·
Marin Getaldić
Marin Getaldić ((včasih tudi Ghettaldi)), hrvaški matematik, fizik in astronom, * 2. oktober 1568, Dubrovnik, † 11. april 1626, Dubrovnik.
Marin Getaldić in Seznam matematičnih vsebin · Marin Getaldić in Zgodovina števila π ·
Matematična konstanta
Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.
Matematična konstanta in Seznam matematičnih vsebin · Matematična konstanta in Zgodovina števila π ·
Merjenje kroga
Merjenje kroga (Kuklou mētresis) je Arhimedova razprava, v kateri predstavlja tri svoje trditve.
Merjenje kroga in Seznam matematičnih vsebin · Merjenje kroga in Zgodovina števila π ·
Metoda izčrpavanja
Metóda izčrpávanja (tudi metóda ekshávcije) je v matematiki metoda iskanja površine oblik (likov, teles) z včrtavanjem zaporedja mnogokotnikov katerih površina konvergira k tej obliki.
Metoda izčrpavanja in Seznam matematičnih vsebin · Metoda izčrpavanja in Zgodovina števila π ·
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Množica in Seznam matematičnih vsebin · Množica in Zgodovina števila π ·
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Mnogokotnik in Seznam matematičnih vsebin · Mnogokotnik in Zgodovina števila π ·
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Neskončnost in Seznam matematičnih vsebin · Neskončnost in Zgodovina števila π ·
Normalno število
Naj je b > 1 celo število in x realno število.
Normalno število in Seznam matematičnih vsebin · Normalno število in Zgodovina števila π ·
O krogli in valju
Strani latinskega prevoda Arhimedove razprave ''O krogli in valju'' O krogli in valju je matematična razprava starogrškega učenjaka Arhimeda iz Sirakuz, napisana v dveh delih leta 225 pr.
O krogli in valju in Seznam matematičnih vsebin · O krogli in valju in Zgodovina števila π ·
Očrtana krožnica
Mnogokotniku očrtana krožnica Očrtana krožnica je v ravninski geometriji krožnica, ki poteka skozi vsa oglišča danega mnogokotnika.
Očrtana krožnica in Seznam matematičnih vsebin · Očrtana krožnica in Zgodovina števila π ·
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Obseg in Seznam matematičnih vsebin · Obseg in Zgodovina števila π ·
Obzornik za matematiko in fiziko
Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).
Obzornik za matematiko in fiziko in Seznam matematičnih vsebin · Obzornik za matematiko in fiziko in Zgodovina števila π ·
Paul Albert Gordan
Paul Albert Gordan, nemški matematik, * 27. april 1837, Breslau, Nemčija (sedaj Wroclaw, Poljska), † 21. december 1912, Erlangen.
Paul Albert Gordan in Seznam matematičnih vsebin · Paul Albert Gordan in Zgodovina števila π ·
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Pi in Seznam matematičnih vsebin · Pi in Zgodovina števila π ·
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Pierre de Fermat in Seznam matematičnih vsebin · Pierre de Fermat in Zgodovina števila π ·
Pitagora
Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.
Pitagora in Seznam matematičnih vsebin · Pitagora in Zgodovina števila π ·
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Ploščina in Seznam matematičnih vsebin · Ploščina in Zgodovina števila π ·
Polmer
Polmér (tudi pólmer) ali rádij je v geometriji polovica premera kroga ali krogle, oziroma razdalja od središča do oboda kroga ali krogle.
Polmer in Seznam matematičnih vsebin · Polmer in Zgodovina števila π ·
Posplošeni verižni ulomek
Posplošeni verižni ulomek je v matematični veji kompleksne analize posplošitev običajnega verižnega ulomka v kanonski obliki, v katerem lahko delni števci in delni imenovalci zavzamejo poljubne realne ali kompleksne vrednosti.
Posplošeni verižni ulomek in Seznam matematičnih vsebin · Posplošeni verižni ulomek in Zgodovina števila π ·
Potenčna vrsta
Poténčna vŕsta (ene spremenljivke) je v matematiki neskončna vrsta oblike: kjer je an koeficient n-tega člena, a konstanta in x neodvisna spremenljivka okrog a. Vrsta po navadi nastane kot Taylorjeva vrsta kakšne znane funkcije.
Potenčna vrsta in Seznam matematičnih vsebin · Potenčna vrsta in Zgodovina števila π ·
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Praštevilo in Seznam matematičnih vsebin · Praštevilo in Zgodovina števila π ·
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Ptolemaj in Seznam matematičnih vsebin · Ptolemaj in Zgodovina števila π ·
Računalo
Namizno elektronsko računalo. Abak - računalo na kroglice Pascalovo mehansko računalo Leibnizevo računalo Mehansko namizno računalo iz sredine 20. stoletja, po domače imenovano »kofemaln« Žepno logaritemsko računalo (krožna izvedba) Računálo je naprava ali stroj za izvajanje numeričnih izračunov.
Računalo in Seznam matematičnih vsebin · Računalo in Zgodovina števila π ·
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Racionalno število in Seznam matematičnih vsebin · Racionalno število in Zgodovina števila π ·
Recipročna vrednost
Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.
Recipročna vrednost in Seznam matematičnih vsebin · Recipročna vrednost in Zgodovina števila π ·
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
René Descartes in Seznam matematičnih vsebin · René Descartes in Zgodovina števila π ·
Rhindov matematični papirus
Rhindov matematični papirus, znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike.
Rhindov matematični papirus in Seznam matematičnih vsebin · Rhindov matematični papirus in Zgodovina števila π ·
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Riemannova funkcija zeta in Seznam matematičnih vsebin · Riemannova funkcija zeta in Zgodovina števila π ·
Simon Plouffe
Simon Plouffe, kanadski matematik, * 11. junij 1956, Saint-Jovite, Québec, Kanada.
Seznam matematičnih vsebin in Simon Plouffe · Simon Plouffe in Zgodovina števila π ·
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Seznam matematičnih vsebin in Soda in liha števila · Soda in liha števila in Zgodovina števila π ·
Srednja vrednost
Srédnja vrédnost je v matematiki vrednost, ki se nanaša na osrednjo težnjo niza podatkov.
Seznam matematičnih vsebin in Srednja vrednost · Srednja vrednost in Zgodovina števila π ·
Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Sri Srinivasa Ajangar Ramanudžan (tudi Aiyangar, Aaiyangar, Iyengar) (tamilsko ஸ்ரீனிவாஸ ஐயங்கார் ராமானுஜன்), FRS, indijski matematik tamilskega rodu, * 22. december 1887, Erode, Tamil Nadu, Britanska Indija (sedaj Indija), † 22. april 1920, Četput, Madras (sedaj Čenaj), Britanska Indija.
Seznam matematičnih vsebin in Srinivasa Ajangar Ramanudžan · Srinivasa Ajangar Ramanudžan in Zgodovina števila π ·
Stranica
Stranice ''a'' in ''b'' v pravokotniku Straníca je daljica, ki omejuje geometrijski lik.
Seznam matematičnih vsebin in Stranica · Stranica in Zgodovina števila π ·
Transcendentno število
Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Seznam matematičnih vsebin in Transcendentno število · Transcendentno število in Zgodovina števila π ·
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Seznam matematičnih vsebin in Trigonometrična funkcija · Trigonometrična funkcija in Zgodovina števila π ·
Ulomek
Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.
Seznam matematičnih vsebin in Ulomek · Ulomek in Zgodovina števila π ·
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Seznam matematičnih vsebin in Verižni ulomek · Verižni ulomek in Zgodovina števila π ·
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Seznam matematičnih vsebin in Verjetnost · Verjetnost in Zgodovina števila π ·
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Seznam matematičnih vsebin in Vrsta (matematika) · Vrsta (matematika) in Zgodovina števila π ·
Willebrord Snell van Royen
Willebrord Snell van Royen (latinizirano Snellius; tudi Snellitjs, Snellitis ali Snel) (van Roijen), nizozemski matematik, fizik in astronom, * 1580, (1591), Leiden, Nizozemska, † 30. oktober 1626, Leiden.
Seznam matematičnih vsebin in Willebrord Snell van Royen · Willebrord Snell van Royen in Zgodovina števila π ·
William Oughtred
William Oughtred, angleški astronom, matematik in škofovski minister, * 5. marec 1575, Eton, grofija Buckinghamshire, Anglija, † 30. junij 1660, Albury, Surrey.
Seznam matematičnih vsebin in William Oughtred · William Oughtred in Zgodovina števila π ·
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Seznam matematičnih vsebin in Zaporedje · Zaporedje in Zgodovina števila π ·
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
1 (število) in Seznam matematičnih vsebin · 1 (število) in Zgodovina števila π ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam matematičnih vsebin in Zgodovina števila π imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam matematičnih vsebin in Zgodovina števila π
Primerjava med Seznam matematičnih vsebin in Zgodovina števila π
Seznam matematičnih vsebin 2202 odnose, medtem ko je Zgodovina števila π 166. Saj imajo skupno 122, indeks Jaccard je 5.15% = 122 / (2202 + 166).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam matematičnih vsebin in Zgodovina števila π. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: