Podobnosti med Seznam matematičnih vsebin in Zakon velikih števil
Seznam matematičnih vsebin in Zakon velikih števil še 36 stvari v skupni (v Unijapedija): Aleksander Jakovljevič Hinčin, Algoritem, Andrej Andrejevič Markov (starejši), Andrej Nikolajevič Kolmogorov, Aritmetična sredina, Asimptota, Émile Borel, Bernoullijev poskus, Cauchyjeva porazdelitev, Daniel Bernoulli, Funkcija (matematika), Funkcija verjetnosti, Izrek, Izrek o neskončni opici, Jakob Bernoulli I., Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve, Limita, Limita zaporedja, Matematični dokaz, Mediana, Neodvisnost (statistika), Pafnuti Lvovič Čebišov, Paretova porazdelitev, Pričakovana vrednost, Realno število, Siméon-Denis Poisson, Slučajna spremenljivka, Srednja vrednost, Standardni odklon, Statistika, ..., Tangenta, Verjetnost, Verjetnostni račun, Vrsta (matematika), Zaporedje, Zbirna funkcija verjetnosti. Razširi indeks (6 več) »
Aleksander Jakovljevič Hinčin
Aleksander Jakovljevič Hinčin, ruski matematik, * 19. julij 1894, vas Kondrovo, Kaluška gubernija (sedaj Kaluška oblast), Ruski imperij (sedaj Rusija), † 18. november 1959, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Aleksander Jakovljevič Hinčin in Seznam matematičnih vsebin · Aleksander Jakovljevič Hinčin in Zakon velikih števil ·
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b''). Podobno, IF A > B, THEN A ← A − B. Proces se zaključi, ko je (vsebina) B enaka 0 in vrne največjega skupnega delitelja iz A. Diagram Ada Lovelace iz "note G", ki je prvi objavljen računalniški algoritem Algoritem je v matematiki in računalništvu končno zaporedje natančno določenih, računalniško izvedljivih navodil, običajno namenjenih reševanju težav ali za izvajanje izračuna.
Algoritem in Seznam matematičnih vsebin · Algoritem in Zakon velikih števil ·
Andrej Andrejevič Markov (starejši)
Andrej Andrejevič Markov, ruski matematik, 14. junij (2. junij, ruski koledar) 1856, Rjazan, Ruski imperij (sedaj Rusija), 20. julij 1922, Petrograd, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Andrej Andrejevič Markov (starejši) in Seznam matematičnih vsebin · Andrej Andrejevič Markov (starejši) in Zakon velikih števil ·
Andrej Nikolajevič Kolmogorov
Brez opisa.
Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Seznam matematičnih vsebin · Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Zakon velikih števil ·
Aritmetična sredina
Aritmétična sredína ali povpréčje oz.
Aritmetična sredina in Seznam matematičnih vsebin · Aritmetična sredina in Zakon velikih števil ·
Asimptota
Asimptota, približevalnica je v matematiki krivulja (ali še pogosteje premica), ki se v neskončnosti približuje drugi krivulji, ne da bi jo dosegla.
Asimptota in Seznam matematičnih vsebin · Asimptota in Zakon velikih števil ·
Émile Borel
Félix Édouard Justin Émile Borel, francoski matematik in politik, * 7. januar 1871, Saint-Affrique, Francija,† 3. februar 1956, Pariz, Francija.
Émile Borel in Seznam matematičnih vsebin · Émile Borel in Zakon velikih števil ·
Bernoullijev poskus
Bernoullijev poskus je v teoriji verjetnosti in statistiki poskus, katerega izid je slučajen, možna pa sta samo dva izida, ki ju imenujemo uspeh in neuspeh (lahko tudi da in ne).
Bernoullijev poskus in Seznam matematičnih vsebin · Bernoullijev poskus in Zakon velikih števil ·
Cauchyjeva porazdelitev
Cauchyjeva porazdelítev (tudi Cauchy-Lorentzeva porazdelitev) je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev z dvema parametroma (lokacije in merila).
Cauchyjeva porazdelitev in Seznam matematičnih vsebin · Cauchyjeva porazdelitev in Zakon velikih števil ·
Daniel Bernoulli
Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.
Daniel Bernoulli in Seznam matematičnih vsebin · Daniel Bernoulli in Zakon velikih števil ·
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.
Funkcija (matematika) in Seznam matematičnih vsebin · Funkcija (matematika) in Zakon velikih števil ·
Funkcija verjetnosti
Primer funkcije verjetnosti za diskretno slučajno spremenljivko. Vsota vseh verjetnosti je vedno 1. Funkcija verjetnosti (oznaka pmf iz probability mass function) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje verjetnost, da ima diskretna slučajna spremenljivka točno določeno vrednost.
Funkcija verjetnosti in Seznam matematičnih vsebin · Funkcija verjetnosti in Zakon velikih števil ·
Izrek
Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.
Izrek in Seznam matematičnih vsebin · Izrek in Zakon velikih števil ·
Izrek o neskončni opici
Shakespeareovih dram. Izrèk o neskônčni ópici je miselni preskus, ki trdi, da bo opica, ki naključno tipka po tipkovnici pisalnega stroja, skoraj gotovo (to je z verjetnostjo enako 1) sčasoma natipkala poljubno knjigo iz Francoske narodne knjižnice (Bibliothèque nationale de France (BnF)).
Izrek o neskončni opici in Seznam matematičnih vsebin · Izrek o neskončni opici in Zakon velikih števil ·
Jakob Bernoulli I.
Jakob Bernoulli I. (tudi Jacob, James, Jacques), švicarski matematik, * 27. december 1654, Basel, Švica, † 16. avgust 1705, Basel.
Jakob Bernoulli I. in Seznam matematičnih vsebin · Jakob Bernoulli I. in Zakon velikih števil ·
Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve
Karakterístična fúnkcija verjétnostne porazdelítve (značilna funkcija verjetnostne porazdelitve) ali kar karakteristična funkcija v verjetnostnem računu in statistiki za poljubno slučajno spremenljivko popolnoma določa verjetnostno porazdelitev.
Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve in Seznam matematičnih vsebin · Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve in Zakon velikih števil ·
Limita
Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.
Limita in Seznam matematičnih vsebin · Limita in Zakon velikih števil ·
Limita zaporedja
Ko pozitivno celo število n postaja vse večje, vrednost n sin(1/n) postaja poljubno enaka 1.
Limita zaporedja in Seznam matematičnih vsebin · Limita zaporedja in Zakon velikih števil ·
Matematični dokaz
language.
Matematični dokaz in Seznam matematičnih vsebin · Matematični dokaz in Zakon velikih števil ·
Mediana
Mediána je v matematiki srednja vrednost nekega zaporedja števil, ki razdeli števila, razvrščena po velikosti, na dve enaki polovici po številu elementov.
Mediana in Seznam matematičnih vsebin · Mediana in Zakon velikih števil ·
Neodvisnost (statistika)
Neodvisnost je v verjetnostnem računu in stohastiki odnos med dvema dogodkoma.
Neodvisnost (statistika) in Seznam matematičnih vsebin · Neodvisnost (statistika) in Zakon velikih števil ·
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Pafnuti Lvovič Čebišov in Seznam matematičnih vsebin · Pafnuti Lvovič Čebišov in Zakon velikih števil ·
Paretova porazdelitev
Brez opisa.
Paretova porazdelitev in Seznam matematičnih vsebin · Paretova porazdelitev in Zakon velikih števil ·
Pričakovana vrednost
Pričakovana vrednost (tudi matematično upanje) je v teoriji verjetnosti in statistiki za slučajno spremenljivko \mathbf vsota produktov verjetnosti z vrednostjo slučajne spremenljivke.
Pričakovana vrednost in Seznam matematičnih vsebin · Pričakovana vrednost in Zakon velikih števil ·
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Realno število in Seznam matematičnih vsebin · Realno število in Zakon velikih števil ·
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Seznam matematičnih vsebin in Siméon-Denis Poisson · Siméon-Denis Poisson in Zakon velikih števil ·
Slučajna spremenljivka
Slučajna spremenljivka je količina, ki nastopi kot rezultat poskusa (dogodka), kjer je možnih več izidov.
Seznam matematičnih vsebin in Slučajna spremenljivka · Slučajna spremenljivka in Zakon velikih števil ·
Srednja vrednost
Srédnja vrédnost je v matematiki vrednost, ki se nanaša na osrednjo težnjo niza podatkov.
Seznam matematičnih vsebin in Srednja vrednost · Srednja vrednost in Zakon velikih števil ·
Standardni odklon
Stándardni odklòn (tudi stándardna deviácija) (σ, sigma) je statistični kazalec, največkrat uporabljen za merjenje statistične razpršenosti enot.
Seznam matematičnih vsebin in Standardni odklon · Standardni odklon in Zakon velikih števil ·
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Seznam matematičnih vsebin in Statistika · Statistika in Zakon velikih števil ·
Tangenta
Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.
Seznam matematičnih vsebin in Tangenta · Tangenta in Zakon velikih števil ·
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Seznam matematičnih vsebin in Verjetnost · Verjetnost in Zakon velikih števil ·
Verjetnostni račun
Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.
Seznam matematičnih vsebin in Verjetnostni račun · Verjetnostni račun in Zakon velikih števil ·
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Seznam matematičnih vsebin in Vrsta (matematika) · Vrsta (matematika) in Zakon velikih števil ·
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Seznam matematičnih vsebin in Zaporedje · Zakon velikih števil in Zaporedje ·
Zbirna funkcija verjetnosti
Zbirna funkcija verjetnosti ali porazdelitvena funkcija (oznaka cdf iz cumulative distribution function) je v verjetnostnem računu funkcija, ki opisuje verjetnostno porazdelitev realne slučajne spremenljivke X. Označuje se jo z \mathbf\,.
Seznam matematičnih vsebin in Zbirna funkcija verjetnosti · Zakon velikih števil in Zbirna funkcija verjetnosti ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam matematičnih vsebin in Zakon velikih števil imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam matematičnih vsebin in Zakon velikih števil
Primerjava med Seznam matematičnih vsebin in Zakon velikih števil
Seznam matematičnih vsebin 2202 odnose, medtem ko je Zakon velikih števil 52. Saj imajo skupno 36, indeks Jaccard je 1.60% = 36 / (2202 + 52).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam matematičnih vsebin in Zakon velikih števil. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: