Seznam matematičnih vsebin in Zakon velikih števil

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Seznam matematičnih vsebin in Zakon velikih števil

Seznam matematičnih vsebin vs. Zakon velikih števil

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb. igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.

Aleksander Jakovljevič Hinčin

Aleksander Jakovljevič Hinčin, ruski matematik, * 19. julij 1894, vas Kondrovo, Kaluška gubernija (sedaj Kaluška oblast), Ruski imperij (sedaj Rusija), † 18. november 1959, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Aleksander Jakovljevič Hinčin in Seznam matematičnih vsebin · Aleksander Jakovljevič Hinčin in Zakon velikih števil · Poglej več »

Algoritem

Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b''). Podobno, IF A > B, THEN A ← A − B. Proces se zaključi, ko je (vsebina) B enaka 0 in vrne največjega skupnega delitelja iz A. Diagram Ada Lovelace iz "note G", ki je prvi objavljen računalniški algoritem Algoritem je v matematiki in računalništvu končno zaporedje natančno določenih, računalniško izvedljivih navodil, običajno namenjenih reševanju težav ali za izvajanje izračuna.

Algoritem in Seznam matematičnih vsebin · Algoritem in Zakon velikih števil · Poglej več »

Andrej Andrejevič Markov (starejši)

Andrej Andrejevič Markov, ruski matematik, 14. junij (2. junij, ruski koledar) 1856, Rjazan, Ruski imperij (sedaj Rusija), 20. julij 1922, Petrograd, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Andrej Andrejevič Markov (starejši) in Seznam matematičnih vsebin · Andrej Andrejevič Markov (starejši) in Zakon velikih števil · Poglej več »

Andrej Nikolajevič Kolmogorov

Brez opisa.

Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Seznam matematičnih vsebin · Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Zakon velikih števil · Poglej več »

Aritmetična sredina

Aritmétična sredína ali povpréčje oz.

Aritmetična sredina in Seznam matematičnih vsebin · Aritmetična sredina in Zakon velikih števil · Poglej več »

Asimptota

Asimptota, približevalnica je v matematiki krivulja (ali še pogosteje premica), ki se v neskončnosti približuje drugi krivulji, ne da bi jo dosegla.

Asimptota in Seznam matematičnih vsebin · Asimptota in Zakon velikih števil · Poglej več »

Émile Borel

Félix Édouard Justin Émile Borel, francoski matematik in politik, * 7. januar 1871, Saint-Affrique, Francija,† 3. februar 1956, Pariz, Francija.

Émile Borel in Seznam matematičnih vsebin · Émile Borel in Zakon velikih števil · Poglej več »

Bernoullijev poskus

Bernoullijev poskus je v teoriji verjetnosti in statistiki poskus, katerega izid je slučajen, možna pa sta samo dva izida, ki ju imenujemo uspeh in neuspeh (lahko tudi da in ne).

Bernoullijev poskus in Seznam matematičnih vsebin · Bernoullijev poskus in Zakon velikih števil · Poglej več »

Cauchyjeva porazdelitev

Cauchyjeva porazdelítev (tudi Cauchy-Lorentzeva porazdelitev) je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev z dvema parametroma (lokacije in merila).

Cauchyjeva porazdelitev in Seznam matematičnih vsebin · Cauchyjeva porazdelitev in Zakon velikih števil · Poglej več »

Daniel Bernoulli

Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.

Daniel Bernoulli in Seznam matematičnih vsebin · Daniel Bernoulli in Zakon velikih števil · Poglej več »

Funkcija (matematika)

Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.

Funkcija (matematika) in Seznam matematičnih vsebin · Funkcija (matematika) in Zakon velikih števil · Poglej več »

Funkcija verjetnosti

Primer funkcije verjetnosti za diskretno slučajno spremenljivko. Vsota vseh verjetnosti je vedno 1. Funkcija verjetnosti (oznaka pmf iz probability mass function) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje verjetnost, da ima diskretna slučajna spremenljivka točno določeno vrednost.

Funkcija verjetnosti in Seznam matematičnih vsebin · Funkcija verjetnosti in Zakon velikih števil · Poglej več »

Izrek

Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.

Izrek in Seznam matematičnih vsebin · Izrek in Zakon velikih števil · Poglej več »

Izrek o neskončni opici

Shakespeareovih dram. Izrèk o neskônčni ópici je miselni preskus, ki trdi, da bo opica, ki naključno tipka po tipkovnici pisalnega stroja, skoraj gotovo (to je z verjetnostjo enako 1) sčasoma natipkala poljubno knjigo iz Francoske narodne knjižnice (Bibliothèque nationale de France (BnF)).

Izrek o neskončni opici in Seznam matematičnih vsebin · Izrek o neskončni opici in Zakon velikih števil · Poglej več »

Jakob Bernoulli I.

Jakob Bernoulli I. (tudi Jacob, James, Jacques), švicarski matematik, * 27. december 1654, Basel, Švica, † 16. avgust 1705, Basel.

Jakob Bernoulli I. in Seznam matematičnih vsebin · Jakob Bernoulli I. in Zakon velikih števil · Poglej več »

Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve

Karakterístična fúnkcija verjétnostne porazdelítve (značilna funkcija verjetnostne porazdelitve) ali kar karakteristična funkcija v verjetnostnem računu in statistiki za poljubno slučajno spremenljivko popolnoma določa verjetnostno porazdelitev.

Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve in Seznam matematičnih vsebin · Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve in Zakon velikih števil · Poglej več »

Limita

Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.

Limita in Seznam matematičnih vsebin · Limita in Zakon velikih števil · Poglej več »

Limita zaporedja

Ko pozitivno celo število n postaja vse večje, vrednost n sin(1/n) postaja poljubno enaka 1.

Limita zaporedja in Seznam matematičnih vsebin · Limita zaporedja in Zakon velikih števil · Poglej več »

Matematični dokaz

language.

Matematični dokaz in Seznam matematičnih vsebin · Matematični dokaz in Zakon velikih števil · Poglej več »

Mediana

Mediána je v matematiki srednja vrednost nekega zaporedja števil, ki razdeli števila, razvrščena po velikosti, na dve enaki polovici po številu elementov.

Mediana in Seznam matematičnih vsebin · Mediana in Zakon velikih števil · Poglej več »

Neodvisnost (statistika)

Neodvisnost je v verjetnostnem računu in stohastiki odnos med dvema dogodkoma.

Neodvisnost (statistika) in Seznam matematičnih vsebin · Neodvisnost (statistika) in Zakon velikih števil · Poglej več »

Pafnuti Lvovič Čebišov

Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Pafnuti Lvovič Čebišov in Seznam matematičnih vsebin · Pafnuti Lvovič Čebišov in Zakon velikih števil · Poglej več »

Paretova porazdelitev

Brez opisa.

Paretova porazdelitev in Seznam matematičnih vsebin · Paretova porazdelitev in Zakon velikih števil · Poglej več »

Pričakovana vrednost

Pričakovana vrednost (tudi matematično upanje) je v teoriji verjetnosti in statistiki za slučajno spremenljivko \mathbf vsota produktov verjetnosti z vrednostjo slučajne spremenljivke.

Pričakovana vrednost in Seznam matematičnih vsebin · Pričakovana vrednost in Zakon velikih števil · Poglej več »

Realno število

Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.

Realno število in Seznam matematičnih vsebin · Realno število in Zakon velikih števil · Poglej več »

Siméon-Denis Poisson

Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.

Seznam matematičnih vsebin in Siméon-Denis Poisson · Siméon-Denis Poisson in Zakon velikih števil · Poglej več »

Slučajna spremenljivka

Slučajna spremenljivka je količina, ki nastopi kot rezultat poskusa (dogodka), kjer je možnih več izidov.

Seznam matematičnih vsebin in Slučajna spremenljivka · Slučajna spremenljivka in Zakon velikih števil · Poglej več »

Srednja vrednost

Srédnja vrédnost je v matematiki vrednost, ki se nanaša na osrednjo težnjo niza podatkov.

Seznam matematičnih vsebin in Srednja vrednost · Srednja vrednost in Zakon velikih števil · Poglej več »

Standardni odklon

Stándardni odklòn (tudi stándardna deviácija) (σ, sigma) je statistični kazalec, največkrat uporabljen za merjenje statistične razpršenosti enot.

Seznam matematičnih vsebin in Standardni odklon · Standardni odklon in Zakon velikih števil · Poglej več »

Statistika

Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.

Seznam matematičnih vsebin in Statistika · Statistika in Zakon velikih števil · Poglej več »

Tangenta

Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.

Seznam matematičnih vsebin in Tangenta · Tangenta in Zakon velikih števil · Poglej več »

Verjetnost

Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.

Seznam matematičnih vsebin in Verjetnost · Verjetnost in Zakon velikih števil · Poglej več »

Verjetnostni račun

Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.

Seznam matematičnih vsebin in Verjetnostni račun · Verjetnostni račun in Zakon velikih števil · Poglej več »

Vrsta (matematika)

Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.

Seznam matematičnih vsebin in Vrsta (matematika) · Vrsta (matematika) in Zakon velikih števil · Poglej več »

Zaporedje

Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.

Seznam matematičnih vsebin in Zaporedje · Zakon velikih števil in Zaporedje · Poglej več »

Zbirna funkcija verjetnosti

Zbirna funkcija verjetnosti ali porazdelitvena funkcija (oznaka cdf iz cumulative distribution function) je v verjetnostnem računu funkcija, ki opisuje verjetnostno porazdelitev realne slučajne spremenljivke X. Označuje se jo z \mathbf\,.

Seznam matematičnih vsebin in Zbirna funkcija verjetnosti · Zakon velikih števil in Zbirna funkcija verjetnosti · Poglej več »