Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil

Seznam matematičnih vsebin vs. Teorija števil

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb. Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.

Podobnosti med Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil

Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil še 81 stvari v skupni (v Unijapedija): Al-Bagdadi, Al-Farisi, Algebrska geometrija, Algebrsko število, Algoritem, Alhacen, Analitična teorija števil, Aritmetično zaporedje, Carl Friedrich Gauss, Catalanova domneva, Celo število, Celoštevilsko zaporedje, Christiaan Huygens, Collatzeva domneva, Delitelj, Diofant, Diofantska enačba, E (matematična konstanta), Eliptična krivulja, Eratosten, Eratostenovo sito, Eulerjev izrek, Eulerjeva funkcija fi, Evklid, Evklidov algoritem, Faktorizacija, Fakulteta (funkcija), Fermatov mali izrek, Fermatov veliki izrek, Fibonaccijevo število, ..., Geometrija, Goldbachova domneva, Gottfried Wilhelm Leibniz, Iteracija, Koeficient, Kombinatorika, Kongruenca, Koren, Kot, Kriptografija, Kvadratno število, Leonhard Euler, Mark Kac, Matematična konstanta, Matematika, Möbiusova funkcija, Množica, Multiplikativna funkcija, Najmanjši skupni mnogokratnik, Največji skupni delitelj, Naravno število, Neodvisnost (statistika), Neskončnost, Pafnuti Lvovič Čebišov, Paul Erdős, Pi, Pierre de Fermat, Pitagora, Pitagorejska trojica, Polinom, Popolno število, Potenciranje, Praštevilo, Praštevilski dvojček, Praštevilski izrek, Praštevilski razcep, Prafaktor, Prijateljsko število, Racionalno število, Riemannova domneva, Soda in liha števila, Tabit ibn Kora, Tabitovo število, Točka, Transcendentno število, Verižni ulomek, Verjetnost, Verjetnostna teorija števil, Vsota, Wilsonov izrek, 60 (število). Razširi indeks (51 več) »

Al-Bagdadi

Abu Mansur ibn Tahir al-Bagdadi, arabski matematik, * 980, Bagdad, Irak, † 1037.

Al-Bagdadi in Seznam matematičnih vsebin · Al-Bagdadi in Teorija števil · Poglej več »

Al-Farisi

Kamāl al-Dīn Abu'l-Hasan Mohamed al-Fārisī, perzijski matematik, fizik in astronom, * 1267, Tabriz, Mongolsko cesarstvo, danes Iran, † 1319.

Al-Farisi in Seznam matematičnih vsebin · Al-Farisi in Teorija števil · Poglej več »

Algebrska geometrija

geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.

Algebrska geometrija in Seznam matematičnih vsebin · Algebrska geometrija in Teorija števil · Poglej več »

Algebrsko število

Algébrsko števílo (zastarelo algebrajsko število) je vsako realno ali kompleksno število, ki je rešitev neke polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.

Algebrsko število in Seznam matematičnih vsebin · Algebrsko število in Teorija števil · Poglej več »

Algoritem

Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b''). Podobno, IF A > B, THEN A ← A − B. Proces se zaključi, ko je (vsebina) B enaka 0 in vrne največjega skupnega delitelja iz A. Diagram Ada Lovelace iz "note G", ki je prvi objavljen računalniški algoritem Algoritem je v matematiki in računalništvu končno zaporedje natančno določenih, računalniško izvedljivih navodil, običajno namenjenih reševanju težav ali za izvajanje izračuna.

Algoritem in Seznam matematičnih vsebin · Algoritem in Teorija števil · Poglej več »

Alhacen

Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.

Alhacen in Seznam matematičnih vsebin · Alhacen in Teorija števil · Poglej več »

Analitična teorija števil

teoriji števil Analítična teoríja števíl je veja teorije števil, ki uporablja metode matematične analize.

Analitična teorija števil in Seznam matematičnih vsebin · Analitična teorija števil in Teorija števil · Poglej več »

Aritmetično zaporedje

Aritmétično zaporédje je matematično zaporedje, v katerem je razlika dveh zaporednih členov vedno enaka – konstantna.

Aritmetično zaporedje in Seznam matematičnih vsebin · Aritmetično zaporedje in Teorija števil · Poglej več »

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Carl Friedrich Gauss in Seznam matematičnih vsebin · Carl Friedrich Gauss in Teorija števil · Poglej več »

Catalanova domneva

Catalanova domneva je v teoriji števil preprosta domneva, ki jo je leta 1844 predlagal belgijski matematik Eugène Charles Catalan.

Catalanova domneva in Seznam matematičnih vsebin · Catalanova domneva in Teorija števil · Poglej več »

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Celo število in Seznam matematičnih vsebin · Celo število in Teorija števil · Poglej več »

Celoštevilsko zaporedje

Celoštevílsko zaporédje je v matematiki zaporedje, katerega členi so cela števila.

Celoštevilsko zaporedje in Seznam matematičnih vsebin · Celoštevilsko zaporedje in Teorija števil · Poglej več »

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Christiaan Huygens in Seznam matematičnih vsebin · Christiaan Huygens in Teorija števil · Poglej več »

Collatzeva domneva

Collatzeva domneva je v matematiki nerešena domneva.

Collatzeva domneva in Seznam matematičnih vsebin · Collatzeva domneva in Teorija števil · Poglej več »

Delitelj

Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.

Delitelj in Seznam matematičnih vsebin · Delitelj in Teorija števil · Poglej več »

Diofant

Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.

Diofant in Seznam matematičnih vsebin · Diofant in Teorija števil · Poglej več »

Diofantska enačba

Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.

Diofantska enačba in Seznam matematičnih vsebin · Diofantska enačba in Teorija števil · Poglej več »

E (matematična konstanta)

rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.

E (matematična konstanta) in Seznam matematičnih vsebin · E (matematična konstanta) in Teorija števil · Poglej več »

Eliptična krivulja

Pregled eliptičnih krivulj. Prikazano področje je −3,32 (Za ''a''.

Eliptična krivulja in Seznam matematičnih vsebin · Eliptična krivulja in Teorija števil · Poglej več »

Eratosten

Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Eratosten in Seznam matematičnih vsebin · Eratosten in Teorija števil · Poglej več »

Eratostenovo sito

Eratostenovo sito (tudi Eratostenovo rešeto) je preprost algoritem za iskanje vseh praštevil, manjših od izbranega števila.

Eratostenovo sito in Seznam matematičnih vsebin · Eratostenovo sito in Teorija števil · Poglej več »

Eulerjev izrek

V teoriji števil Eulerjev izrek (znan tudi kot Fermat–Eulerjev izrek ali Eulerjev totientni izrek) pravi, da za tuji si števili n in a velja kjer je \varphi(n) Eulerjeva funkcija fi.

Eulerjev izrek in Seznam matematičnih vsebin · Eulerjev izrek in Teorija števil · Poglej več »

Eulerjeva funkcija fi

Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.

Eulerjeva funkcija fi in Seznam matematičnih vsebin · Eulerjeva funkcija fi in Teorija števil · Poglej več »

Evklid

Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.

Evklid in Seznam matematičnih vsebin · Evklid in Teorija števil · Poglej več »

Evklidov algoritem

Evklídov algorítem je postopek, s katerim se določi največji skupni delitelj dveh števil oziroma polinomov.

Evklidov algoritem in Seznam matematičnih vsebin · Evklidov algoritem in Teorija števil · Poglej več »

Faktorizacija

Faktorízacija (tudi razstávljanje ali razcépljanje) je matematični postopek, s katerim preoblikujemo število, izraz ali drug matematični objekt v obliko produkta faktorjev.

Faktorizacija in Seznam matematičnih vsebin · Faktorizacija in Teorija števil · Poglej več »

Fakulteta (funkcija)

Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.

Fakulteta (funkcija) in Seznam matematičnih vsebin · Fakulteta (funkcija) in Teorija števil · Poglej več »

Fermatov mali izrek

Fermatov máli izrèk ali tudi máli Fermatov izrèk pravi, da kadar je p praštevilo, potem za vsako celo število a velja: To pomeni, da kadar vzamemo poljubno celo število a in ga pomnožimo s samim seboj p krat in odštejemo a, bomo dobili število, ki bo deljivo s p. (glej mudularna aritmetika).

Fermatov mali izrek in Seznam matematičnih vsebin · Fermatov mali izrek in Teorija števil · Poglej več »

Fermatov veliki izrek

Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.

Fermatov veliki izrek in Seznam matematičnih vsebin · Fermatov veliki izrek in Teorija števil · Poglej več »

Fibonaccijevo število

Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.

Fibonaccijevo število in Seznam matematičnih vsebin · Fibonaccijevo število in Teorija števil · Poglej več »

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Geometrija in Seznam matematičnih vsebin · Geometrija in Teorija števil · Poglej več »

Goldbachova domneva

Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki: Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat.

Goldbachova domneva in Seznam matematičnih vsebin · Goldbachova domneva in Teorija števil · Poglej več »

Gottfried Wilhelm Leibniz

Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.

Gottfried Wilhelm Leibniz in Seznam matematičnih vsebin · Gottfried Wilhelm Leibniz in Teorija števil · Poglej več »

Iteracija

Iterácija (dobesedno ponavljanje) je lahko.

Iteracija in Seznam matematičnih vsebin · Iteracija in Teorija števil · Poglej več »

Koeficient

Koeficiènt je nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami.

Koeficient in Seznam matematičnih vsebin · Koeficient in Teorija števil · Poglej več »

Kombinatorika

rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.

Kombinatorika in Seznam matematičnih vsebin · Kombinatorika in Teorija števil · Poglej več »

Kongruenca

Kongruénca oziroma kongruénčna relácija je ekvivalenčna relacija.

Kongruenca in Seznam matematičnih vsebin · Kongruenca in Teorija števil · Poglej več »

Koren

Koren je lahko.

Koren in Seznam matematičnih vsebin · Koren in Teorija števil · Poglej več »

Kot

Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.

Kot in Seznam matematičnih vsebin · Kot in Teorija števil · Poglej več »

Kriptografija

2. svetovni vojni, je za zaščito občutjivih sporočil in zvez uporabljal zapleteno šifriranje. Kriptografíja (grško kryptós - skrit in gráphein - pisati) je veda o matematičnih tehnikah za dosego informacijske varnosti, kot je zaupnost, celovitost podatkov, overjanje identitete in podatkov.

Kriptografija in Seznam matematičnih vsebin · Kriptografija in Teorija števil · Poglej več »

Kvadratno število

Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.

Kvadratno število in Seznam matematičnih vsebin · Kvadratno število in Teorija števil · Poglej več »

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Leonhard Euler in Seznam matematičnih vsebin · Leonhard Euler in Teorija števil · Poglej več »

Mark Kac

Mark Kac, poljsko-ameriški matematik, * 3. avgust 1914, Krzemieniec, Ruski imperij (sedaj Kremenec, Ukrajina), † 26. oktober 1984, Kalifornija, ZDA.

Mark Kac in Seznam matematičnih vsebin · Mark Kac in Teorija števil · Poglej več »

Matematična konstanta

Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.

Matematična konstanta in Seznam matematičnih vsebin · Matematična konstanta in Teorija števil · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Matematika in Seznam matematičnih vsebin · Matematika in Teorija števil · Poglej več »

Möbiusova funkcija

Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.

Möbiusova funkcija in Seznam matematičnih vsebin · Möbiusova funkcija in Teorija števil · Poglej več »

Množica

Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.

Množica in Seznam matematičnih vsebin · Množica in Teorija števil · Poglej več »

Multiplikativna funkcija

Multipliktívna fúnkcija je v teoriji števil aritmetična funkcija f(n), za katero je f(1).

Multiplikativna funkcija in Seznam matematičnih vsebin · Multiplikativna funkcija in Teorija števil · Poglej več »

Najmanjši skupni mnogokratnik

Najmanjši skupni mnogokratnik ali najmanjši skupni večkratnik je v aritmetiki in teoriji števil število, kjer se dve števili prvič srečata.

Najmanjši skupni mnogokratnik in Seznam matematičnih vsebin · Najmanjši skupni mnogokratnik in Teorija števil · Poglej več »

Največji skupni delitelj

Nàjvéčji skúpni delítelj (tudi nàjvéčja skúpna méra) celih števil je v matematiki največji od deliteljev, ki so skupni številoma.

Največji skupni delitelj in Seznam matematičnih vsebin · Največji skupni delitelj in Teorija števil · Poglej več »

Naravno število

Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.

Naravno število in Seznam matematičnih vsebin · Naravno število in Teorija števil · Poglej več »

Neodvisnost (statistika)

Neodvisnost je v verjetnostnem računu in stohastiki odnos med dvema dogodkoma.

Neodvisnost (statistika) in Seznam matematičnih vsebin · Neodvisnost (statistika) in Teorija števil · Poglej več »

Neskončnost

right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Neskončnost in Seznam matematičnih vsebin · Neskončnost in Teorija števil · Poglej več »

Pafnuti Lvovič Čebišov

Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Pafnuti Lvovič Čebišov in Seznam matematičnih vsebin · Pafnuti Lvovič Čebišov in Teorija števil · Poglej več »

Paul Erdős

Paul Erdős, madžarski matematik, * 26. marec 1913, Budimpešta, Madžarska, † 20. september 1996, Varšava, Poljska.

Paul Erdős in Seznam matematičnih vsebin · Paul Erdős in Teorija števil · Poglej več »

Pi

Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.

Pi in Seznam matematičnih vsebin · Pi in Teorija števil · Poglej več »

Pierre de Fermat

Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.

Pierre de Fermat in Seznam matematičnih vsebin · Pierre de Fermat in Teorija števil · Poglej več »

Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

Pitagora in Seznam matematičnih vsebin · Pitagora in Teorija števil · Poglej več »

Pitagorejska trojica

Animacija prikazuje najenostavnejšo pitagorejsko trojico 3^2 + 4^2.

Pitagorejska trojica in Seznam matematičnih vsebin · Pitagorejska trojica in Teorija števil · Poglej več »

Polinom

Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.

Polinom in Seznam matematičnih vsebin · Polinom in Teorija števil · Poglej več »

Popolno število

Popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Pravi delitelji števila n ne vsebujejo.

Popolno število in Seznam matematičnih vsebin · Popolno število in Teorija števil · Poglej več »

Potenciranje

Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.

Potenciranje in Seznam matematičnih vsebin · Potenciranje in Teorija števil · Poglej več »

Praštevilo

Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.

Praštevilo in Seznam matematičnih vsebin · Praštevilo in Teorija števil · Poglej več »

Praštevilski dvojček

Práštevílski dvójček v matematiki predstavljata dve praštevili katerih razlika je enaka 2.

Praštevilski dvojček in Seznam matematičnih vsebin · Praštevilski dvojček in Teorija števil · Poglej več »

Praštevilski izrek

Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.

Praštevilski izrek in Seznam matematičnih vsebin · Praštevilski izrek in Teorija števil · Poglej več »

Praštevilski razcep

Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.

Praštevilski razcep in Seznam matematičnih vsebin · Praštevilski razcep in Teorija števil · Poglej več »

Prafaktor

Práfáktor ali mogoče tudi práštevílski delítelj nekega celega števila je v matematiki vsak njegov faktor, ki je praštevilo in da skupaj z drugimi prafaktorji ali z 1 kot enoličen zmnožek število samo.

Prafaktor in Seznam matematičnih vsebin · Prafaktor in Teorija števil · Poglej več »

Prijateljsko število

Prijateljski števili sta v matematiki celi števili, katerih vsota njunih pravih deliteljev je križno enaka drugemu številu.

Prijateljsko število in Seznam matematičnih vsebin · Prijateljsko število in Teorija števil · Poglej več »

Racionalno število

Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.

Racionalno število in Seznam matematičnih vsebin · Racionalno število in Teorija števil · Poglej več »

Riemannova domneva

točkah \Im (s).

Riemannova domneva in Seznam matematičnih vsebin · Riemannova domneva in Teorija števil · Poglej več »

Soda in liha števila

Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.

Seznam matematičnih vsebin in Soda in liha števila · Soda in liha števila in Teorija števil · Poglej več »

Tabit ibn Kora

Strani iz Tabitovega prevoda Apolonijevega dela ''O stožnicah'' Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak).

Seznam matematičnih vsebin in Tabit ibn Kora · Tabit ibn Kora in Teorija števil · Poglej več »

Tabitovo število

Tabitovo število je v matematiki naravno število oblike: Prva Tabitova števila so, (brez prvega člena): Tabitova števila nastopajo v splošni enačbi za prijateljska števila, ki jo je okoli leta 850 našel Tabit ibn Kora (826-901).

Seznam matematičnih vsebin in Tabitovo število · Tabitovo število in Teorija števil · Poglej več »

Točka

Tóčka ima več pomenov.

Seznam matematičnih vsebin in Točka · Teorija števil in Točka · Poglej več »

Transcendentno število

Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.

Seznam matematičnih vsebin in Transcendentno število · Teorija števil in Transcendentno število · Poglej več »

Verižni ulomek

Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.

Seznam matematičnih vsebin in Verižni ulomek · Teorija števil in Verižni ulomek · Poglej več »

Verjetnost

Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.

Seznam matematičnih vsebin in Verjetnost · Teorija števil in Verjetnost · Poglej več »

Verjetnostna teorija števil

Verjétnostna teoríja števíl je veja teorije števil, ki eksplicitno rabi verjetnost za odgovore na vprašanja iz nje.

Seznam matematičnih vsebin in Verjetnostna teorija števil · Teorija števil in Verjetnostna teorija števil · Poglej več »

Vsota

Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.

Seznam matematičnih vsebin in Vsota · Teorija števil in Vsota · Poglej več »

Wilsonov izrek

Wilsonov izrek v teoriji števil pravi, da je naravno število n > 1 praštevilo, če in samo če je zmnožek vseh naravnih števil, ki so manjša od n za ena manj od mnogokratnika od n. To pomeni, da (z uporabo zapisa modularne aritmetike) fakulteta (n - 1)!.

Seznam matematičnih vsebin in Wilsonov izrek · Teorija števil in Wilsonov izrek · Poglej več »

60 (število)

60 (šéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 60.

60 (število) in Seznam matematičnih vsebin · 60 (število) in Teorija števil · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil

Seznam matematičnih vsebin 2202 odnose, medtem ko je Teorija števil 90. Saj imajo skupno 81, indeks Jaccard je 3.53% = 81 / (2202 + 90).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: