Podobnosti med Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil
Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil še 81 stvari v skupni (v Unijapedija): Al-Bagdadi, Al-Farisi, Algebrska geometrija, Algebrsko število, Algoritem, Alhacen, Analitična teorija števil, Aritmetično zaporedje, Carl Friedrich Gauss, Catalanova domneva, Celo število, Celoštevilsko zaporedje, Christiaan Huygens, Collatzeva domneva, Delitelj, Diofant, Diofantska enačba, E (matematična konstanta), Eliptična krivulja, Eratosten, Eratostenovo sito, Eulerjev izrek, Eulerjeva funkcija fi, Evklid, Evklidov algoritem, Faktorizacija, Fakulteta (funkcija), Fermatov mali izrek, Fermatov veliki izrek, Fibonaccijevo število, ..., Geometrija, Goldbachova domneva, Gottfried Wilhelm Leibniz, Iteracija, Koeficient, Kombinatorika, Kongruenca, Koren, Kot, Kriptografija, Kvadratno število, Leonhard Euler, Mark Kac, Matematična konstanta, Matematika, Möbiusova funkcija, Množica, Multiplikativna funkcija, Najmanjši skupni mnogokratnik, Največji skupni delitelj, Naravno število, Neodvisnost (statistika), Neskončnost, Pafnuti Lvovič Čebišov, Paul Erdős, Pi, Pierre de Fermat, Pitagora, Pitagorejska trojica, Polinom, Popolno število, Potenciranje, Praštevilo, Praštevilski dvojček, Praštevilski izrek, Praštevilski razcep, Prafaktor, Prijateljsko število, Racionalno število, Riemannova domneva, Soda in liha števila, Tabit ibn Kora, Tabitovo število, Točka, Transcendentno število, Verižni ulomek, Verjetnost, Verjetnostna teorija števil, Vsota, Wilsonov izrek, 60 (število). Razširi indeks (51 več) »
Al-Bagdadi
Abu Mansur ibn Tahir al-Bagdadi, arabski matematik, * 980, Bagdad, Irak, † 1037.
Al-Bagdadi in Seznam matematičnih vsebin · Al-Bagdadi in Teorija števil ·
Al-Farisi
Kamāl al-Dīn Abu'l-Hasan Mohamed al-Fārisī, perzijski matematik, fizik in astronom, * 1267, Tabriz, Mongolsko cesarstvo, danes Iran, † 1319.
Al-Farisi in Seznam matematičnih vsebin · Al-Farisi in Teorija števil ·
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Algebrska geometrija in Seznam matematičnih vsebin · Algebrska geometrija in Teorija števil ·
Algebrsko število
Algébrsko števílo (zastarelo algebrajsko število) je vsako realno ali kompleksno število, ki je rešitev neke polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Algebrsko število in Seznam matematičnih vsebin · Algebrsko število in Teorija števil ·
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b''). Podobno, IF A > B, THEN A ← A − B. Proces se zaključi, ko je (vsebina) B enaka 0 in vrne največjega skupnega delitelja iz A. Diagram Ada Lovelace iz "note G", ki je prvi objavljen računalniški algoritem Algoritem je v matematiki in računalništvu končno zaporedje natančno določenih, računalniško izvedljivih navodil, običajno namenjenih reševanju težav ali za izvajanje izračuna.
Algoritem in Seznam matematičnih vsebin · Algoritem in Teorija števil ·
Alhacen
Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.
Alhacen in Seznam matematičnih vsebin · Alhacen in Teorija števil ·
Analitična teorija števil
teoriji števil Analítična teoríja števíl je veja teorije števil, ki uporablja metode matematične analize.
Analitična teorija števil in Seznam matematičnih vsebin · Analitična teorija števil in Teorija števil ·
Aritmetično zaporedje
Aritmétično zaporédje je matematično zaporedje, v katerem je razlika dveh zaporednih členov vedno enaka – konstantna.
Aritmetično zaporedje in Seznam matematičnih vsebin · Aritmetično zaporedje in Teorija števil ·
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Carl Friedrich Gauss in Seznam matematičnih vsebin · Carl Friedrich Gauss in Teorija števil ·
Catalanova domneva
Catalanova domneva je v teoriji števil preprosta domneva, ki jo je leta 1844 predlagal belgijski matematik Eugène Charles Catalan.
Catalanova domneva in Seznam matematičnih vsebin · Catalanova domneva in Teorija števil ·
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Celo število in Seznam matematičnih vsebin · Celo število in Teorija števil ·
Celoštevilsko zaporedje
Celoštevílsko zaporédje je v matematiki zaporedje, katerega členi so cela števila.
Celoštevilsko zaporedje in Seznam matematičnih vsebin · Celoštevilsko zaporedje in Teorija števil ·
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Christiaan Huygens in Seznam matematičnih vsebin · Christiaan Huygens in Teorija števil ·
Collatzeva domneva
Collatzeva domneva je v matematiki nerešena domneva.
Collatzeva domneva in Seznam matematičnih vsebin · Collatzeva domneva in Teorija števil ·
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Delitelj in Seznam matematičnih vsebin · Delitelj in Teorija števil ·
Diofant
Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.
Diofant in Seznam matematičnih vsebin · Diofant in Teorija števil ·
Diofantska enačba
Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.
Diofantska enačba in Seznam matematičnih vsebin · Diofantska enačba in Teorija števil ·
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
E (matematična konstanta) in Seznam matematičnih vsebin · E (matematična konstanta) in Teorija števil ·
Eliptična krivulja
Pregled eliptičnih krivulj. Prikazano področje je −3,32 (Za ''a''.
Eliptična krivulja in Seznam matematičnih vsebin · Eliptična krivulja in Teorija števil ·
Eratosten
Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Eratosten in Seznam matematičnih vsebin · Eratosten in Teorija števil ·
Eratostenovo sito
Eratostenovo sito (tudi Eratostenovo rešeto) je preprost algoritem za iskanje vseh praštevil, manjših od izbranega števila.
Eratostenovo sito in Seznam matematičnih vsebin · Eratostenovo sito in Teorija števil ·
Eulerjev izrek
V teoriji števil Eulerjev izrek (znan tudi kot Fermat–Eulerjev izrek ali Eulerjev totientni izrek) pravi, da za tuji si števili n in a velja kjer je \varphi(n) Eulerjeva funkcija fi.
Eulerjev izrek in Seznam matematičnih vsebin · Eulerjev izrek in Teorija števil ·
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Eulerjeva funkcija fi in Seznam matematičnih vsebin · Eulerjeva funkcija fi in Teorija števil ·
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Evklid in Seznam matematičnih vsebin · Evklid in Teorija števil ·
Evklidov algoritem
Evklídov algorítem je postopek, s katerim se določi največji skupni delitelj dveh števil oziroma polinomov.
Evklidov algoritem in Seznam matematičnih vsebin · Evklidov algoritem in Teorija števil ·
Faktorizacija
Faktorízacija (tudi razstávljanje ali razcépljanje) je matematični postopek, s katerim preoblikujemo število, izraz ali drug matematični objekt v obliko produkta faktorjev.
Faktorizacija in Seznam matematičnih vsebin · Faktorizacija in Teorija števil ·
Fakulteta (funkcija)
Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.
Fakulteta (funkcija) in Seznam matematičnih vsebin · Fakulteta (funkcija) in Teorija števil ·
Fermatov mali izrek
Fermatov máli izrèk ali tudi máli Fermatov izrèk pravi, da kadar je p praštevilo, potem za vsako celo število a velja: To pomeni, da kadar vzamemo poljubno celo število a in ga pomnožimo s samim seboj p krat in odštejemo a, bomo dobili število, ki bo deljivo s p. (glej mudularna aritmetika).
Fermatov mali izrek in Seznam matematičnih vsebin · Fermatov mali izrek in Teorija števil ·
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Fermatov veliki izrek in Seznam matematičnih vsebin · Fermatov veliki izrek in Teorija števil ·
Fibonaccijevo število
Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.
Fibonaccijevo število in Seznam matematičnih vsebin · Fibonaccijevo število in Teorija števil ·
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Geometrija in Seznam matematičnih vsebin · Geometrija in Teorija števil ·
Goldbachova domneva
Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki: Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat.
Goldbachova domneva in Seznam matematičnih vsebin · Goldbachova domneva in Teorija števil ·
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Gottfried Wilhelm Leibniz in Seznam matematičnih vsebin · Gottfried Wilhelm Leibniz in Teorija števil ·
Iteracija
Iterácija (dobesedno ponavljanje) je lahko.
Iteracija in Seznam matematičnih vsebin · Iteracija in Teorija števil ·
Koeficient
Koeficiènt je nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami.
Koeficient in Seznam matematičnih vsebin · Koeficient in Teorija števil ·
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Kombinatorika in Seznam matematičnih vsebin · Kombinatorika in Teorija števil ·
Kongruenca
Kongruénca oziroma kongruénčna relácija je ekvivalenčna relacija.
Kongruenca in Seznam matematičnih vsebin · Kongruenca in Teorija števil ·
Koren
Koren je lahko.
Koren in Seznam matematičnih vsebin · Koren in Teorija števil ·
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Kot in Seznam matematičnih vsebin · Kot in Teorija števil ·
Kriptografija
2. svetovni vojni, je za zaščito občutjivih sporočil in zvez uporabljal zapleteno šifriranje. Kriptografíja (grško kryptós - skrit in gráphein - pisati) je veda o matematičnih tehnikah za dosego informacijske varnosti, kot je zaupnost, celovitost podatkov, overjanje identitete in podatkov.
Kriptografija in Seznam matematičnih vsebin · Kriptografija in Teorija števil ·
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Kvadratno število in Seznam matematičnih vsebin · Kvadratno število in Teorija števil ·
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Leonhard Euler in Seznam matematičnih vsebin · Leonhard Euler in Teorija števil ·
Mark Kac
Mark Kac, poljsko-ameriški matematik, * 3. avgust 1914, Krzemieniec, Ruski imperij (sedaj Kremenec, Ukrajina), † 26. oktober 1984, Kalifornija, ZDA.
Mark Kac in Seznam matematičnih vsebin · Mark Kac in Teorija števil ·
Matematična konstanta
Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.
Matematična konstanta in Seznam matematičnih vsebin · Matematična konstanta in Teorija števil ·
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Matematika in Seznam matematičnih vsebin · Matematika in Teorija števil ·
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Möbiusova funkcija in Seznam matematičnih vsebin · Möbiusova funkcija in Teorija števil ·
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Množica in Seznam matematičnih vsebin · Množica in Teorija števil ·
Multiplikativna funkcija
Multipliktívna fúnkcija je v teoriji števil aritmetična funkcija f(n), za katero je f(1).
Multiplikativna funkcija in Seznam matematičnih vsebin · Multiplikativna funkcija in Teorija števil ·
Najmanjši skupni mnogokratnik
Najmanjši skupni mnogokratnik ali najmanjši skupni večkratnik je v aritmetiki in teoriji števil število, kjer se dve števili prvič srečata.
Najmanjši skupni mnogokratnik in Seznam matematičnih vsebin · Najmanjši skupni mnogokratnik in Teorija števil ·
Največji skupni delitelj
Nàjvéčji skúpni delítelj (tudi nàjvéčja skúpna méra) celih števil je v matematiki največji od deliteljev, ki so skupni številoma.
Največji skupni delitelj in Seznam matematičnih vsebin · Največji skupni delitelj in Teorija števil ·
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Naravno število in Seznam matematičnih vsebin · Naravno število in Teorija števil ·
Neodvisnost (statistika)
Neodvisnost je v verjetnostnem računu in stohastiki odnos med dvema dogodkoma.
Neodvisnost (statistika) in Seznam matematičnih vsebin · Neodvisnost (statistika) in Teorija števil ·
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Neskončnost in Seznam matematičnih vsebin · Neskončnost in Teorija števil ·
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Pafnuti Lvovič Čebišov in Seznam matematičnih vsebin · Pafnuti Lvovič Čebišov in Teorija števil ·
Paul Erdős
Paul Erdős, madžarski matematik, * 26. marec 1913, Budimpešta, Madžarska, † 20. september 1996, Varšava, Poljska.
Paul Erdős in Seznam matematičnih vsebin · Paul Erdős in Teorija števil ·
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Pi in Seznam matematičnih vsebin · Pi in Teorija števil ·
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Pierre de Fermat in Seznam matematičnih vsebin · Pierre de Fermat in Teorija števil ·
Pitagora
Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.
Pitagora in Seznam matematičnih vsebin · Pitagora in Teorija števil ·
Pitagorejska trojica
Animacija prikazuje najenostavnejšo pitagorejsko trojico 3^2 + 4^2.
Pitagorejska trojica in Seznam matematičnih vsebin · Pitagorejska trojica in Teorija števil ·
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Polinom in Seznam matematičnih vsebin · Polinom in Teorija števil ·
Popolno število
Popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Pravi delitelji števila n ne vsebujejo.
Popolno število in Seznam matematičnih vsebin · Popolno število in Teorija števil ·
Potenciranje
Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.
Potenciranje in Seznam matematičnih vsebin · Potenciranje in Teorija števil ·
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Praštevilo in Seznam matematičnih vsebin · Praštevilo in Teorija števil ·
Praštevilski dvojček
Práštevílski dvójček v matematiki predstavljata dve praštevili katerih razlika je enaka 2.
Praštevilski dvojček in Seznam matematičnih vsebin · Praštevilski dvojček in Teorija števil ·
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Praštevilski izrek in Seznam matematičnih vsebin · Praštevilski izrek in Teorija števil ·
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Praštevilski razcep in Seznam matematičnih vsebin · Praštevilski razcep in Teorija števil ·
Prafaktor
Práfáktor ali mogoče tudi práštevílski delítelj nekega celega števila je v matematiki vsak njegov faktor, ki je praštevilo in da skupaj z drugimi prafaktorji ali z 1 kot enoličen zmnožek število samo.
Prafaktor in Seznam matematičnih vsebin · Prafaktor in Teorija števil ·
Prijateljsko število
Prijateljski števili sta v matematiki celi števili, katerih vsota njunih pravih deliteljev je križno enaka drugemu številu.
Prijateljsko število in Seznam matematičnih vsebin · Prijateljsko število in Teorija števil ·
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Racionalno število in Seznam matematičnih vsebin · Racionalno število in Teorija števil ·
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Riemannova domneva in Seznam matematičnih vsebin · Riemannova domneva in Teorija števil ·
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Seznam matematičnih vsebin in Soda in liha števila · Soda in liha števila in Teorija števil ·
Tabit ibn Kora
Strani iz Tabitovega prevoda Apolonijevega dela ''O stožnicah'' Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak).
Seznam matematičnih vsebin in Tabit ibn Kora · Tabit ibn Kora in Teorija števil ·
Tabitovo število
Tabitovo število je v matematiki naravno število oblike: Prva Tabitova števila so, (brez prvega člena): Tabitova števila nastopajo v splošni enačbi za prijateljska števila, ki jo je okoli leta 850 našel Tabit ibn Kora (826-901).
Seznam matematičnih vsebin in Tabitovo število · Tabitovo število in Teorija števil ·
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Seznam matematičnih vsebin in Točka · Teorija števil in Točka ·
Transcendentno število
Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Seznam matematičnih vsebin in Transcendentno število · Teorija števil in Transcendentno število ·
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Seznam matematičnih vsebin in Verižni ulomek · Teorija števil in Verižni ulomek ·
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Seznam matematičnih vsebin in Verjetnost · Teorija števil in Verjetnost ·
Verjetnostna teorija števil
Verjétnostna teoríja števíl je veja teorije števil, ki eksplicitno rabi verjetnost za odgovore na vprašanja iz nje.
Seznam matematičnih vsebin in Verjetnostna teorija števil · Teorija števil in Verjetnostna teorija števil ·
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Seznam matematičnih vsebin in Vsota · Teorija števil in Vsota ·
Wilsonov izrek
Wilsonov izrek v teoriji števil pravi, da je naravno število n > 1 praštevilo, če in samo če je zmnožek vseh naravnih števil, ki so manjša od n za ena manj od mnogokratnika od n. To pomeni, da (z uporabo zapisa modularne aritmetike) fakulteta (n - 1)!.
Seznam matematičnih vsebin in Wilsonov izrek · Teorija števil in Wilsonov izrek ·
60 (število)
60 (šéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 60.
60 (število) in Seznam matematičnih vsebin · 60 (število) in Teorija števil ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil
Primerjava med Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil
Seznam matematičnih vsebin 2202 odnose, medtem ko je Teorija števil 90. Saj imajo skupno 81, indeks Jaccard je 3.53% = 81 / (2202 + 90).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: