Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Seldžuško cesarstvo in Sulejman ibn Kutalmiš

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Seldžuško cesarstvo in Sulejman ibn Kutalmiš

Seldžuško cesarstvo vs. Sulejman ibn Kutalmiš

Seldžuško cesarstvo ali Veliko seldžuško cesarstvo je bilo visoko srednjeveško turško-perzijsko sunitsko muslimansko cesarstvo, ki izvira iz ljudstva Kinik, veje Oguških Turkov. Sulejman ibn Kutalmiš (turško I. Süleyman Şah, staro anatolsko turško سُلَیمان بن قُتَلمِش, Kutalmışoğlu Suleiman, perzijsko سلیمان بن قتلمش‎) je bil ustanovitelj neodvisne seldžuške turške države in od leta 1077 do svoje smrti sultan Sultanata Rum, * neznano, † 4. junij 1086, Antiohija.

Podobnosti med Seldžuško cesarstvo in Sulejman ibn Kutalmiš

Seldžuško cesarstvo in Sulejman ibn Kutalmiš še 5 stvari v skupni (v Unijapedija): Alp Arslan, Bizantinsko cesarstvo, Isfahan, Seldžuki, Sultanat Rum.

Alp Arslan

ism Alp Arslan (perzijsko آلپ ارسلان, turško Alp Arslan, polno ime Diya ad-Dunya wa ad-Din Adud ad-Dawlah Abu Shuja Muhammad Alp Arslan ibn Dawud) je bil drugi sultan Seldžuškega imperija in pravnuk Seldžuka, eponimnega ustanovitelja dinastije, * 20. januar 1029, † 15. december 1072.

Alp Arslan in Seldžuško cesarstvo · Alp Arslan in Sulejman ibn Kutalmiš · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Bizantinsko cesarstvo in Seldžuško cesarstvo · Bizantinsko cesarstvo in Sulejman ibn Kutalmiš · Poglej več »

Isfahan

Most Allah Verdi Khaan v Isfahanu ponoči Isfahan ali Eşfahān (v zgodovini znan tudi kot Ispahan, Aspadana - staro perzijsko), اصفهان - perzijsko) je mesto v Iranu. Nahaja se približno 340 km južno od Teherana in je glavno mesto istoimenske province. Ima 1.583.609 prebivalcev in je tretje največje mesto v Iranu za Teheranom in Mašhadom. Metropolitanska regija Isfahan ima 3.430.353 prebivalcev in je leta 2006 postala po velikosti druga metropolitanska regija za Tehranom. Mesta Zarrinšar, Fooladšar in Najafabad, Se-deh, Šahin-šar, Mobarakeh, Falavarjan in Čarmahin sodijo pod metropolitansko regijo Isfahan. Isfahan leži na stičišču glavnih smeri sever-jug in vzhod-zahod in je bil nekoč eno največjih mest na svetu. Pod Safavidi je cvetel v letih med 1050 - 1722, še posebej v 16. stoletju, ko je že drugič v svoji zgodovini postal glavno mesto Perzije. Tudi danes mesto ohranja veliko svoje pretekle slave. Poznano je po islamski arhitekturi, z veliko lepimi ulicami, mostovi, palačami, mošejami in minareti. Perzijci ga imenujejo tudi "Esfahan nesf-e Jahan ast" (Isfahan je pol sveta)., Saudi Aramco World, Volume 13, Nr. 1, January 1962 Trg Nakš-e Džahan je eden od največjih mestnih trgov na svetu in izjemen primer iranske in islamske arhitekture. UNESCO ga je imenoval med svetovno dediščino. Mesto ima še mnogo drugih zgodovinskih spomenikov in je znano po slikah in zgodovini.

Isfahan in Seldžuško cesarstvo · Isfahan in Sulejman ibn Kutalmiš · Poglej več »

Seldžuki

Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.

Seldžuško cesarstvo in Seldžuki · Seldžuki in Sulejman ibn Kutalmiš · Poglej več »

Sultanat Rum

Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.

Seldžuško cesarstvo in Sultanat Rum · Sulejman ibn Kutalmiš in Sultanat Rum · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Seldžuško cesarstvo in Sulejman ibn Kutalmiš

Seldžuško cesarstvo 34 odnose, medtem ko je Sulejman ibn Kutalmiš 23. Saj imajo skupno 5, indeks Jaccard je 8.77% = 5 / (34 + 23).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Seldžuško cesarstvo in Sulejman ibn Kutalmiš. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »