Schwarzlose (mitraljez) in Soška fronta

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Schwarzlose (mitraljez) in Soška fronta

Schwarzlose (mitraljez) vs. Soška fronta

Schwarzlose je avtroogrski mitraljez, ki ga je izumil nemški konstruktor Andreas Schwarzlose. Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.

Avstro-ogrska vojska

Uniforme avstro-ogrske vojske Avstro-ogrska vojska je bila del Avstro-ogrskih oboroženih sil in se je delila na tri dele.

Avstro-ogrska vojska in Schwarzlose (mitraljez) · Avstro-ogrska vojska in Soška fronta · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Druga svetovna vojna in Schwarzlose (mitraljez) · Druga svetovna vojna in Soška fronta · Poglej več »

Fiat-Revelli M1914

Fiat-Revelli Modello 1914 je italijanska vodno hlajena strojnica kalibra 6,5 mm Carcano, ki se je uporabljala predvsem med prvo svetovno vojno.

Fiat-Revelli M1914 in Schwarzlose (mitraljez) · Fiat-Revelli M1914 in Soška fronta · Poglej več »

Kraljevina Grčija

Kraljevina Grčija (grško Βασίλειον τῆς Ἑλλάδος, Vasílion tis Elládos) je bila monarhija, ustanovljena leta 1832 na podlagi sklepov velikih sil (Združenega kraljestva, Francije in Ruskega cesarstva) na Londonski konferenci 1832.

Kraljevina Grčija in Schwarzlose (mitraljez) · Kraljevina Grčija in Soška fronta · Poglej več »

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.

Madžari in Schwarzlose (mitraljez) · Madžari in Soška fronta · Poglej več »

Manliherica M1895

Manliherica M.95 ali Mannlicher M1895 (uradno nemško: Repetier-Gewehr M.95 - repetirna puška M.95) je najpogostejša puška manliherica, osnovno orožje avstro-ogrskega vojaka v prvi svetovni vojni in slovenskega borca za severno mejo 1918-1919.

Manliherica M1895 in Schwarzlose (mitraljez) · Manliherica M1895 in Soška fronta · Poglej več »

Maxim (mitraljez)

Mitraljez tipa Maxim je bil prvi mitraljez v redni uporabi.

Maxim (mitraljez) in Schwarzlose (mitraljez) · Maxim (mitraljez) in Soška fronta · Poglej več »

Mitraljez

M60 na vozilu (Irak 2003) Mitraljéz (francosko mitrailleuse, iz mitraille - drobec železa; krogla) (tudi strôjnica, praslovansko strojь) je popolnoma avtomatsko orožje, ki potrebuje podstavek za lažje merjenje.

Mitraljez in Schwarzlose (mitraljez) · Mitraljez in Soška fronta · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Prva svetovna vojna in Schwarzlose (mitraljez) · Prva svetovna vojna in Soška fronta · Poglej več »

Romunija

Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.

Romunija in Schwarzlose (mitraljez) · Romunija in Soška fronta · Poglej več »

Vickers (mitraljez)

Vickers (angleško Vickers Gun) je mitraljez, ki so jo izdelovali od leta 1912 v angleškem istoimenskem orožarskem podjetju po katerem je dobila ime.

Schwarzlose (mitraljez) in Vickers (mitraljez) · Soška fronta in Vickers (mitraljez) · Poglej več »

Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)

Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.

Schwarzlose (mitraljez) in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Soška fronta in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

8×50 R Mannlicher

8×50 R Mannlicher (tudi 8,2×50 R) je star avstro-ogrski naboj, ki se je najpogosteje uporabljal v puškah manlihericah, in sicer v modelih M1895, M1890, M1888 in M1886/90 ter strojnicah Schwarzlose.

8×50 R Mannlicher in Schwarzlose (mitraljez) · 8×50 R Mannlicher in Soška fronta · Poglej več »