Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Ruska vojna mornarica in Rusko mornariško letalstvo

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Ruska vojna mornarica in Rusko mornariško letalstvo

Ruska vojna mornarica vs. Rusko mornariško letalstvo

Ruska vojna mornarica (kratica VMF) je pomorska veja Oboroženih sil Ruske federacije. Rusko mornariško letalstvo (r) je zračna veja Ruske vojne mornarice, naslednice Sovjetskega mornariškega letalstva.

Podobnosti med Ruska vojna mornarica in Rusko mornariško letalstvo

Ruska vojna mornarica in Rusko mornariško letalstvo še 26 stvari v skupni (v Unijapedija): Črnomorska flota, Baltska flota, Druga svetovna vojna, Hladna vojna, Iljušin Il-38, Kaspijska flotilja, Letalonosilka, Mikojan-Gurevič MiG-29K, Mikojan-Gurevič MiG-31, Nosilka helikopterjev, Prva svetovna vojna, Sevastopol, Severna flota, Severomorsk, Sirska državljanska vojna, Suhoj Su-24 Fencer, Suhoj Su-30, Suhoj Su-33, Suhoj Su-34, Suhoj Su-35, Tihooceanska flota, Tupoljev Tu-142, Tupoljev Tu-16, Tupoljev Tu-22M, Vladivostok, Vojno letalstvo Rusije.

Črnomorska flota

Črnomorska flota (Černomorski flot) je flota Ruske vojne mornarice v Črnem morju.

Ruska vojna mornarica in Črnomorska flota · Rusko mornariško letalstvo in Črnomorska flota · Poglej več »

Baltska flota

Baltska flota dveh redov rdeče zastave (Dvaždi Krasnoznamjonnij Baltijskij flot, DKBF, BF) je flota Ruske vojne mornarice v Baltskem morju.

Baltska flota in Ruska vojna mornarica · Baltska flota in Rusko mornariško letalstvo · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Druga svetovna vojna in Ruska vojna mornarica · Druga svetovna vojna in Rusko mornariško letalstvo · Poglej več »

Hladna vojna

Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.

Hladna vojna in Ruska vojna mornarica · Hladna vojna in Rusko mornariško letalstvo · Poglej več »

Iljušin Il-38

Iljušin Il-38 "Delfin" (NATO oznaka: May) je štirimotorno turbopropelersko letalo za mornariško patruljiranje in protipodmorniško bojevanje.

Iljušin Il-38 in Ruska vojna mornarica · Iljušin Il-38 in Rusko mornariško letalstvo · Poglej več »

Kaspijska flotilja

Kaspijska flotilja (Kaspijskaja flotilja) je flotilja Ruske vojne mornarice v Kaspijskem morju.

Kaspijska flotilja in Ruska vojna mornarica · Kaspijska flotilja in Rusko mornariško letalstvo · Poglej več »

Letalonosilka

Ameriška letalonosilka Gerald R. Ford (CVN-78), trenutno največja in najmodernejša letalonosilka na svetu Letalonosilka je vrsta vojne ladje, ki služi kot plavajoča letalska baza.

Letalonosilka in Ruska vojna mornarica · Letalonosilka in Rusko mornariško letalstvo · Poglej več »

Mikojan-Gurevič MiG-29K

Mikojan-Gurevič MiG-29K (Микоян МиГ-29K) je ruski dvomotorni reaktivni palubni večnamenski lovec četrte generacije.

Mikojan-Gurevič MiG-29K in Ruska vojna mornarica · Mikojan-Gurevič MiG-29K in Rusko mornariško letalstvo · Poglej več »

Mikojan-Gurevič MiG-31

Mikojan-Gurevič MiG-31 (Микоян МиГ-31) je težki nadzvočni dvomotorni prestreznik, ki je nasledil letalo MiG-25.

Mikojan-Gurevič MiG-31 in Ruska vojna mornarica · Mikojan-Gurevič MiG-31 in Rusko mornariško letalstvo · Poglej več »

Nosilka helikopterjev

Nosilke helikopterjev razreda ''Kondor'' Nosilka helikopterjev je posebna vrsta vojne ladje, ki je namenjena delovanju helikopterjev z njene palube.

Nosilka helikopterjev in Ruska vojna mornarica · Nosilka helikopterjev in Rusko mornariško letalstvo · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Prva svetovna vojna in Ruska vojna mornarica · Prva svetovna vojna in Rusko mornariško letalstvo · Poglej več »

Sevastopol

Sevastopol (ukrajinsko, rusko Севастополь - nekdaj znano kot Sebastopol, krimskotatarsko Aqyar) je mesto na polotoku Krim ob obali Črnega morja s 400.000 prebivalci.

Ruska vojna mornarica in Sevastopol · Rusko mornariško letalstvo in Sevastopol · Poglej več »

Severna flota

Severna flota (Severnij flot) je flota Ruske vojne mornarice na Arktiki.

Ruska vojna mornarica in Severna flota · Rusko mornariško letalstvo in Severna flota · Poglej več »

Severomorsk

Severomorsk (Северомо́рск), tudi Vajenga (Ваенга) do 18.

Ruska vojna mornarica in Severomorsk · Rusko mornariško letalstvo in Severomorsk · Poglej več »

Sirska državljanska vojna

Sirska državljanska vojna (arabsko: الحرب الأهلية السورية‎) je trenutna državljanska vojna v Siriji, ki poteka med vlado, ki jo vodi predsednik Bašar al Asad (skupaj z domačimi in tujimi zavezniki), in različnimi domačimi in tujimi silami, ki nasprotujejo tako vladi, kot tudi druga drugi (v različnih kombinacijah).

Ruska vojna mornarica in Sirska državljanska vojna · Rusko mornariško letalstvo in Sirska državljanska vojna · Poglej več »

Suhoj Su-24 Fencer

Su-24 Suhoj Su-24 Suhoj Su-24 (NATO oznaka: Fencer - mečevalec) je nadzvočni jurišnik z gibljivimi krili, ki so ga zasnovali v Sovjetski zvezi pri biroju Suhoj.

Ruska vojna mornarica in Suhoj Su-24 Fencer · Rusko mornariško letalstvo in Suhoj Su-24 Fencer · Poglej več »

Suhoj Su-30

Suhoj Su-30 (Сухой Су-30; NATO oznaka: Flanker-C) je dvomotorni dvosedežni večnamenski lovec razvit iz Su-27.

Ruska vojna mornarica in Suhoj Su-30 · Rusko mornariško letalstvo in Suhoj Su-30 · Poglej več »

Suhoj Su-33

Suhoj Su-33 (Сухой Су-33; NATO oznaka: Flanker-D) je ruski dvomotorni reaktivni palubni lovec.

Ruska vojna mornarica in Suhoj Su-33 · Rusko mornariško letalstvo in Suhoj Su-33 · Poglej več »

Suhoj Su-34

Su-34 Suhoj Su-34 (Сухой Су-34.) (oznaka za izvoz: Su-32, NATO oznaka: Fullback) je ruski dvomotorni nadzvočni lovec/bombnik razvit na bazi Su-27.

Ruska vojna mornarica in Suhoj Su-34 · Rusko mornariško letalstvo in Suhoj Su-34 · Poglej več »

Suhoj Su-35

Suhoj Su-35 (Сухой Су-35; NATO oznaka: Flanker-E) je oznaka za dve verziji predelanih lovcev, ki sta zasnovana na podlagi Su-27.

Ruska vojna mornarica in Suhoj Su-35 · Rusko mornariško letalstvo in Suhoj Su-35 · Poglej več »

Tihooceanska flota

Tihooceanska flota je flota Ruske vojne mornarice v Tihem oceanu.

Ruska vojna mornarica in Tihooceanska flota · Rusko mornariško letalstvo in Tihooceanska flota · Poglej več »

Tupoljev Tu-142

Tupoljev Tu-142 (Туполев Ту-142; NATO oznaka: Bear F/J) je štirimotorno turbopropelersko mornariško patruljno letalo in letalo za protipodmorniško bojevanje - po rusko "PLO" (protivolodočnaja oborona).

Ruska vojna mornarica in Tupoljev Tu-142 · Rusko mornariško letalstvo in Tupoljev Tu-142 · Poglej več »

Tupoljev Tu-16

Tupoljev Tu-16 (NATO oznaka: Badger) je bil podzvočni dvomotorni strateški bombnik, ki so ga zasnovali v biroju Tupoljev.

Ruska vojna mornarica in Tupoljev Tu-16 · Rusko mornariško letalstvo in Tupoljev Tu-16 · Poglej več »

Tupoljev Tu-22M

Tupoljev Tu-22M Protiladijska raketa Raduga H-22 Shema Tupoljev Tu-22M (Rusko: Туполев Ту-22М; NATO oznaka: Backfire) je srednje veliki nadzvočni mornariški in strateški bombnik iz konstrukcijskega biroja Tupoljev iz Sovjetske zveze.

Ruska vojna mornarica in Tupoljev Tu-22M · Rusko mornariško letalstvo in Tupoljev Tu-22M · Poglej več »

Vladivostok

Geografska lega Vladivostoka na zemljevidu Vladivostók (Vladivostók,, hǎi cān wǎi ali 符拉迪沃斯托克, fú lā dí wò sī tuō kè) je mesto na skrajnem jugovzhodnem delu Ruske federacije.

Ruska vojna mornarica in Vladivostok · Rusko mornariško letalstvo in Vladivostok · Poglej več »

Vojno letalstvo Rusije

Vojno letalstvo Rusije tudi Ruske letalske (zračne) sile je letalska veja oboroženih sil Rusije.

Ruska vojna mornarica in Vojno letalstvo Rusije · Rusko mornariško letalstvo in Vojno letalstvo Rusije · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Ruska vojna mornarica in Rusko mornariško letalstvo

Ruska vojna mornarica 171 odnose, medtem ko je Rusko mornariško letalstvo 39. Saj imajo skupno 26, indeks Jaccard je 12.38% = 26 / (171 + 39).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Ruska vojna mornarica in Rusko mornariško letalstvo. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »