Podobnosti med Romanska arhitektura in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer
Romanska arhitektura in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer še 12 stvari v skupni (v Unijapedija): Bamberg, Cluny (opatija), Friderik I. Barbarossa, Henrik III. Nemški, Kapitel, Kripta, Krstilnica, Pilaster, Prezbiterij, Speyer, Steber, Westwerk.
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Bamberg in Romanska arhitektura · Bamberg in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer ·
Cluny (opatija)
Opatija Cluny je najznamenitejši benediktinski samostan na današnjem francoskem ozemlju in eden najpomembnejših samostanov na svetu.
Cluny (opatija) in Romanska arhitektura · Cluny (opatija) in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer ·
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Friderik I. Barbarossa in Romanska arhitektura · Friderik I. Barbarossa in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer ·
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem. Prenos oblasti je tako potekal mirno, brez zapletov, ne pa tudi vladanje. Pri vladanju se je, tako kot njegovi predhodniki, opiral na cerkvene kneze. Brez predsodkov je sam nastavljal škofe. Pa tudi vojvode je imenoval kar sam, brez volitev in ne da bi se prej posvetoval z domačim plemstvom. Po smrti lotarinškega vojvode Gozela je njegovemu sinu, Gotfridu Bradatemu, dodelil le polovico očetovega fevda. Gotfrid se mu je uprl z vojsko in v spopad pritegnil tudi sosednje plemstvo. Spor se je v presledkih vlekel vse do Henrikove smrti. Podreditev Češke je Henrik dosegel z vojsko; to pa se mu ni posrečilo na Ogrskem. Henrik je obnovil cesarsko oblast v Italiji. Odpravil je cerkveni razkol tako, da je odstavil tri papeže, ki so si lastili pontifikat, in postavil svojega, nemškega papeža Klemena II., pristaša klinijske reforme, ki jo je tudi Henrik podpiral. Papež Klemen II. ga je kronal za cesarja. Henrikov način vladanja je med nemškimi knezi povzročal vse več nezadovoljstva. Med njegovim drugim pohodom v Italijo so proti cesarju skovali zaroto, ki pa je propadla, potem ko sta na hitro, eden za drugim, umrla glavna protagonista (Konrad I. Bavarski in Welf Koroški). Henrikovo razmeroma zgodnjo smrt so mnogi zgodovinarji ocenjevali kot katastrofo, ki je ob šele šestletnem nasledniku, Henriku IV., ki ni imel priložnosti vladarsko dozoreti, pripeljala do investiturnega boja.
Henrik III. Nemški in Romanska arhitektura · Henrik III. Nemški in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer ·
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Kapitel in Romanska arhitektura · Kapitel in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer ·
Kripta
Kripta Kripta (lat. Crypta iz grške κρύπτη kryptē 'skrito v oboku) je v arhitekturi kamnita komora ali prostor v tleh za pokopni obok, ki lahko vsebuje sarkofage, krste ali relikvije.
Kripta in Romanska arhitektura · Kripta in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer ·
Krstilnica
Krstilnica krščanske cerkve v Iranu Krstilnica tudi baptisterij (staro francosko baptisterie; latinsko baptisterium; grško βαπτιστήριον), je samostojno stoječa, pogosto osmerokotna centralna stavba največkrat zgrajena zahodno od stolnice ali župnijski cerkvi prizidana kapela za podeljevanje krstnega zakramenta.
Krstilnica in Romanska arhitektura · Krstilnica in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer ·
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Pilaster in Romanska arhitektura · Pilaster in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer ·
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Prezbiterij in Romanska arhitektura · Prezbiterij in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer ·
Speyer
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Romanska arhitektura in Speyer · Speyer in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer ·
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Romanska arhitektura in Steber · Steber in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer ·
Westwerk
Sv. Pantaleon, Köln (Nemčija): zunanjost Westwerk (iz nemščine, dobesedno zahodna zgradba) je del cerkvenega poslopja, s katerim se je v karolinški dobi opremljala zahodna stran pomembnejših cerkva.
Romanska arhitektura in Westwerk · Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer in Westwerk ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Romanska arhitektura in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Romanska arhitektura in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer
Primerjava med Romanska arhitektura in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer
Romanska arhitektura 151 odnose, medtem ko je Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer 56. Saj imajo skupno 12, indeks Jaccard je 5.80% = 12 / (151 + 56).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Romanska arhitektura in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: