Podobnosti med Renesansa in Srednjeveška umetnost
Renesansa in Srednjeveška umetnost še 18 stvari v skupni (v Unijapedija): Al Andaluz, Benetke, Firence, Giotto di Bondone, Gotska arhitektura, Kapitel, Konstantinopel, Lesorez, Obok, Perspektiva (likovna umetnost), Raffaello Santi, Reformacija, Renesančna umetnost, Renesansa, Rim, Slikarstvo, Steber, Zgodovina.
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Al Andaluz in Renesansa · Al Andaluz in Srednjeveška umetnost ·
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Benetke in Renesansa · Benetke in Srednjeveška umetnost ·
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Firence in Renesansa · Firence in Srednjeveška umetnost ·
Giotto di Bondone
Giotto di Bondone, italijanski slikar in arhitekt, * 1267 ali 1276, Vespignano, Italija, † 8. januar 1337, Firenze, Italija.
Giotto di Bondone in Renesansa · Giotto di Bondone in Srednjeveška umetnost ·
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Gotska arhitektura in Renesansa · Gotska arhitektura in Srednjeveška umetnost ·
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Kapitel in Renesansa · Kapitel in Srednjeveška umetnost ·
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Konstantinopel in Renesansa · Konstantinopel in Srednjeveška umetnost ·
Lesorez
Lesoréz (tudi ksilografíja, iz grščine ξύλον, ksýlon, »les«), je ena od vej likovne umetnosti, pri kateri se z žlebičastimi dleti in raznimi noži reže v leseno ploščo.
Lesorez in Renesansa · Lesorez in Srednjeveška umetnost ·
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Obok in Renesansa · Obok in Srednjeveška umetnost ·
Perspektiva (likovna umetnost)
Stopnišče v dvotočkovni perspektivi Perspektiva (latinsko prospectare – gledati v daljavo (Točneje iz deležnika prospectivus – ki zagotavlja pogled v daljavo. V srednjem veku je beseda pomenila sposobnost vida (perspectiva naturalis), oziroma način meritve oddaljenosti s pomočjo vmesne višinske točke.) v grafiki je približna predstavitev slike, kot jo vidi oko, običajno na ravni površini (kot je papir). Dve najbolj značilni značilnosti perspektive sta, da so predmeti manjši, ko se njihova razdalja od opazovalca povečuje; in da so podvrženi skrajšanju, kar pomeni, da so razsežnosti objekta vzdolž vidnega polja krajše od njenih razsežnosti po vidnem polju. Italijanski renesančni slikarji in arhitekti, med njimi Filippo Brunelleschi, Masaccio, Paolo Uccello, Piero della Francesca in Luca Pacioli so proučevali linearno perspektivo, pisali razprave o njej in jo vključevali v svoja umetniška dela, s čimer so prispevali k matematiki umetnosti. Zgodovinski načini prikazovanja perspektive v umetnosti so.
Perspektiva (likovna umetnost) in Renesansa · Perspektiva (likovna umetnost) in Srednjeveška umetnost ·
Raffaello Santi
''Portret Francesco Maria della Rovere'' (1514), Czartoryski Museum, Krakov (izgubljen med drugo svetovno vojno) Rafael, tudi Raffael da Urbino, Raffaello Santi, Raffaello Sanzio ali Rafaelo, italijanski renesančni slikar in arhitekt visoke renesanse * verjetno 6. april 1483, Urbino, † 6. april 1520, Rim.
Raffaello Santi in Renesansa · Raffaello Santi in Srednjeveška umetnost ·
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Reformacija in Renesansa · Reformacija in Srednjeveška umetnost ·
Renesančna umetnost
Renesančna umetnost je slikarstvo, kiparstvo in dekorativna umetnost obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v filozofiji, literaturi, glasbi in znanosti.
Renesansa in Renesančna umetnost · Renesančna umetnost in Srednjeveška umetnost ·
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Renesansa in Renesansa · Renesansa in Srednjeveška umetnost ·
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Renesansa in Rim · Rim in Srednjeveška umetnost ·
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Renesansa in Slikarstvo · Slikarstvo in Srednjeveška umetnost ·
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Renesansa in Steber · Srednjeveška umetnost in Steber ·
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Renesansa in Zgodovina · Srednjeveška umetnost in Zgodovina ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Renesansa in Srednjeveška umetnost imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Renesansa in Srednjeveška umetnost
Primerjava med Renesansa in Srednjeveška umetnost
Renesansa 233 odnose, medtem ko je Srednjeveška umetnost 130. Saj imajo skupno 18, indeks Jaccard je 4.96% = 18 / (233 + 130).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Renesansa in Srednjeveška umetnost. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: