Hitreje kot brskalnik!
72 odnosi: Aleksander I. Karadžordžević, Anton Janša, Anton Tomaž Linhart, Arhitektura, Avgust Bukovec, Avstro-Ogrska, Avtocesta A2, Šivčeva hiša, Železniška proga Ljubljana–Jesenice–d. m., Črnivec, Banovina, Barok, Bled, Božo Grafenauer, Bohinj, Celjski grofje, Cerkev sv. Petra, Radovljica, Cesta, Dravska banovina, Druga svetovna vojna, Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica, Freska, Glavno mesto, Gorenjska, Graščina, Radovljica, Habsburžani, Ivan Hribovšek, Ivan Vurnik, Janez Vurnik starejši, Jesenice, Josipina Hočevar, Kamna Gorica, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica, Konrad Janežič, Kraljevina Jugoslavija, Kropa, Lesce, Ljudska univerza Radovljica, Manca Izmajlova, Matej Bor, Mestna vrata, Mesto, Mitnina, Municipij, Občina Radovljica, Obrambni jarek, Obzidje, Okraj, Ortenburžani, Osnovna šola Antona Tomaža Linharta Radovljica, ..., Pešpot, Požar, Podnart, Portal, Potres na Idrijskem (1511), Protestantizem, Prva svetovna vojna, Reformacija, Renesančna arhitektura v Italiji, Ribno, Rimsko cesarstvo, Sava, Sava Bohinjka, Sava Dolinka, Seznam naselij v Sloveniji, Simona Vodopivec, Srednjeveška arhitektura, Srednji vek, Svilajnac, Triglavski ledenik, Turki, Vodnjak. Razširi indeks (22 več) »
Aleksander I. Karadžordžević
Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.
Novo!!: Radovljica in Aleksander I. Karadžordžević · Poglej več »
Anton Janša
Anton Janša, slovenski slikar in čebelar, * 20. maj 1734, Breznica na Gorenjskem, † 13. september 1773, Dunaj.
Novo!!: Radovljica in Anton Janša · Poglej več »
Anton Tomaž Linhart
Do leta 2010 edina znana upodobitev Linharta, objavljena v pesniškem zborniku ''Blumen aus Krain'' ''(Cvetje s Kranjskega)'', izdelal graški bakrorezec Johann Veit Kauperz Radovljici ID.
Novo!!: Radovljica in Anton Tomaž Linhart · Poglej več »
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Novo!!: Radovljica in Arhitektura · Poglej več »
Avgust Bukovec
Avgust Bukovec, slovenski čebelar, vrtnar urednik, publicist in prevajalec, * 22. september 1878, Radovljica, † 22. november 1965, Ljubljana.
Novo!!: Radovljica in Avgust Bukovec · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Radovljica in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Avtocesta A2
Avtocesta A2 (pogosto imenovana "gorenjska" oziroma "dolenjska avtocesta", tudi "Ilirika") je avtocesta v Sloveniji, dolga 175,5 km.
Novo!!: Radovljica in Avtocesta A2 · Poglej več »
Šivčeva hiša
Šivčeva hiša je meščanska hiša, zgrajena okoli 16.
Novo!!: Radovljica in Šivčeva hiša · Poglej več »
Železniška proga Ljubljana–Jesenice–d. m.
Železniška proga Ljubljana - Jesenice d.m. je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.
Novo!!: Radovljica in Železniška proga Ljubljana–Jesenice–d. m. · Poglej več »
Črnivec
Črnivec je naselje v Občini Radovljica.
Novo!!: Radovljica in Črnivec · Poglej več »
Banovina
Banovine Kraljevine Jugoslavije Banovina je bila od 1929 do 1941 v Kraljevini Jugoslaviji največja upravna enota.
Novo!!: Radovljica in Banovina · Poglej več »
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Novo!!: Radovljica in Barok · Poglej več »
Bled
Bled (Veldes,Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146. v starejših virih tudi Feldes) je mesto in turistično središče s približno 5.000 prebivalci in središče Občine Bled v Sloveniji.
Novo!!: Radovljica in Bled · Poglej več »
Božo Grafenauer
Božo Grafenauer, slovenski pravnik in politik, * 1950.
Novo!!: Radovljica in Božo Grafenauer · Poglej več »
Bohinj
Bohinj je obče poimenovanje dela Gorenjske, ki geografsko obsega zgornjo in spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino ter območje ob Bohinjskem jezeru na jugovzhodnem delu Julijskih Alp.
Novo!!: Radovljica in Bohinj · Poglej več »
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Novo!!: Radovljica in Celjski grofje · Poglej več »
Cerkev sv. Petra, Radovljica
Župnijska cerkev Svetega Petra je osrednja cerkev v Radovljici.
Novo!!: Radovljica in Cerkev sv. Petra, Radovljica · Poglej več »
Cesta
Cesta je infrastrukturni objekt nizke gradnje, namenjen različnim vrstam prometa.
Novo!!: Radovljica in Cesta · Poglej več »
Dravska banovina
Dravska banovina Drávska banovína je bila od leta 1929 do 1941 upravna enota na delu ozemlja današnje Slovenije.
Novo!!: Radovljica in Dravska banovina · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Radovljica in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica
Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica je srednja šola, ki ima ekonomski gimnazijski program ter srednješolska programa ekonomski tehnik in medijski tehnik.
Novo!!: Radovljica in Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica · Poglej več »
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Novo!!: Radovljica in Freska · Poglej več »
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Novo!!: Radovljica in Glavno mesto · Poglej več »
Gorenjska
Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.
Novo!!: Radovljica in Gorenjska · Poglej več »
Graščina, Radovljica
Graščina, Radovljica Graščina v Radovljica stoji sredi starega mestnega jedra v Radovljici in je ena njenih pomembnejših kulturno-zgodovinskih znamenitosti.
Novo!!: Radovljica in Graščina, Radovljica · Poglej več »
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Novo!!: Radovljica in Habsburžani · Poglej več »
Ivan Hribovšek
Ivan Hribovšek, slovenski pesnik in filolog * 19. junij 1923, Radovljica, † 1945 (natančen kraj in čas smrti nista znana).
Novo!!: Radovljica in Ivan Hribovšek · Poglej več »
Ivan Vurnik
Ivan Vurnik, slovenski arhitekt, * 1. junij 1884, Radovljica, Avstro-Ogrska, † 8. april 1971, Radovljica, Jugoslavija, geslo v Slovenski biografiji, pridobljeno 24.
Novo!!: Radovljica in Ivan Vurnik · Poglej več »
Janez Vurnik starejši
Janez Vurnikstarejši, slovenski podobar in kipar, * 28. avgust 1819, Stara Oselica, † 2. marec 1889, Radovljica.
Novo!!: Radovljica in Janez Vurnik starejši · Poglej več »
Jesenice
Jesenice so mesto s 13.611 (2022) prebivalci in središče Občine Jesenice v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Radovljica in Jesenice · Poglej več »
Josipina Hočevar
Josipina Hočevar, slovenska podjetnica in mecenka, * 6. april 1824, Radovljica, † 16. marec 1911, Krško.
Novo!!: Radovljica in Josipina Hočevar · Poglej več »
Kamna Gorica
Kamna Gorica je gručasto naselje v Občini Radovljica.
Novo!!: Radovljica in Kamna Gorica · Poglej več »
Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica
Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica je osrednja splošna knjižnica s sedežem na Vurnikovem trg 1 (Radovljica).
Novo!!: Radovljica in Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica · Poglej več »
Konrad Janežič
Grob Konrada Janežiča na ljubljanskih Žalah. Konrad Janežič, slovenski pravnik, * 17. februar 1867, Radovljica, Slovenija, † 1945.
Novo!!: Radovljica in Konrad Janežič · Poglej več »
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novo!!: Radovljica in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »
Kropa
Kropa je razpotegnjeno naselje z gručastim jedrom leži ob vzhodnem vznožju planote Jelovica v Občini Radovljica.
Novo!!: Radovljica in Kropa · Poglej več »
Lesce
Lesce je naselje s skoraj 3.000 prebivalci severozahodno od Radovljice in je drugo največje naselje Občine Radovljica.
Novo!!: Radovljica in Lesce · Poglej več »
Ljudska univerza Radovljica
Odločba o razglasitvi Delavske univerze v Radovljici za finančno samostojen zavod (l. 1959) Ljudska univerza Radovljica je ljudska univerza s sedežem na Kranjski cesti 4 (Radovljica).
Novo!!: Radovljica in Ljudska univerza Radovljica · Poglej več »
Manca Izmajlova
Manca Izmajlova (roj. Urbanc), slovenska pevka mezzosopranistka, igralka, avtorica in voditeljica * 21. junij 1976, Kranj.
Novo!!: Radovljica in Manca Izmajlova · Poglej več »
Matej Bor
Matej Bor, (pravo ime Vladimir Pavšič) slovenski pesnik in pisatelj, * 14. april 1913, Grgar pri Gorici, † 29. september 1993, Radovljica.
Novo!!: Radovljica in Matej Bor · Poglej več »
Mestna vrata
Srednjeveška mestna vrata v Brodnica Brama Młyńska v Stargard Szczeciński ena od mnogih vodnih vrat v Evropi Vrata Roshnai iz Hazuri Bagh (Lahore) Bab al Yemen v Sanai, Jemen Vhod v urbani del Machu Picchuja. Vidijo se nakazana vrata Hahnentor na Rudolfplatz, Köln, Nemčija Druga vojaška vrata Teodozija II., Carigrad Ištarina vrata v Pergamon Museum v Berlinu Zijlpoort, vzhodna vrata v Leiden Srednjeveška Porta Ticinese v Milanu Porta Capuana v Neaplju Vrata Qur'an v Širazu, Iran Mestna vrata so bila vrata v mestnem obzidju ali kasneje na določenih lokacijah znotraj mesta.
Novo!!: Radovljica in Mestna vrata · Poglej več »
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Novo!!: Radovljica in Mesto · Poglej več »
Mitnina
Mitnina je prometna pristojbina, ki se pobira od blaga na prehodu čez mitnico ali mitninsko postajo, ob prihodu v mesto ali odhodu iz njega ali ob prodaji na sejmu.
Novo!!: Radovljica in Mitnina · Poglej več »
Municipij
Municipij (latinsko municipium, mn. municipia iz latinskega munus - darilo, dolžnost, služba in capio – vzamem) je bil v rimski državi naziv drugorazrednega mesta, ki je imelo nižji položaj kot kolonija (latinsko colonia).
Novo!!: Radovljica in Municipij · Poglej več »
Občina Radovljica
Občina Radovljica je ena od občin v Republiki Sloveniji z 19.000 prebivalci in središčem v Radovljici.
Novo!!: Radovljica in Občina Radovljica · Poglej več »
Obrambni jarek
Obrambni jarek je globok in širok jarek, suh ali napolnjen z vodo, ki obdaja grad, utrdbo, zgradbo ali mesto.
Novo!!: Radovljica in Obrambni jarek · Poglej več »
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Novo!!: Radovljica in Obzidje · Poglej več »
Okraj
Okraj je upravno-teritorialna enota v nekaterih državah.
Novo!!: Radovljica in Okraj · Poglej več »
Ortenburžani
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.
Novo!!: Radovljica in Ortenburžani · Poglej več »
Osnovna šola Antona Tomaža Linharta Radovljica
Osnovna šola Antona Tomaža Linharta je osnovna šola v Sloveniji v mestu Radovljica.
Novo!!: Radovljica in Osnovna šola Antona Tomaža Linharta Radovljica · Poglej več »
Pešpot
Pešpot ob Kamniški Bistrici Pešpot je del utrjene ali neutrjene prometne ali neprometne površine, prvenstveno namenjena hoji.
Novo!!: Radovljica in Pešpot · Poglej več »
Požar
Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.
Novo!!: Radovljica in Požar · Poglej več »
Podnart
Podnart je naselje v Občini Radovljica.
Novo!!: Radovljica in Podnart · Poglej več »
Portal
Baročni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.
Novo!!: Radovljica in Portal · Poglej več »
Potres na Idrijskem (1511)
Potres na Idrijskem leta 1511 je doslej najmočnejši potres, ki je prizadel območje današnje Slovenije.
Novo!!: Radovljica in Potres na Idrijskem (1511) · Poglej več »
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: Radovljica in Protestantizem · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Radovljica in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Novo!!: Radovljica in Reformacija · Poglej več »
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Novo!!: Radovljica in Renesančna arhitektura v Italiji · Poglej več »
Ribno
Ribno je naselje v Občini Bled.
Novo!!: Radovljica in Ribno · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Radovljica in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Novo!!: Radovljica in Sava · Poglej več »
Sava Bohinjka
Sáva Bohínjka je reka v severozahodni Sloveniji, desni povirni krak Save.
Novo!!: Radovljica in Sava Bohinjka · Poglej več »
Sava Dolinka
Sava Dolinka je reka v severozahodni Sloveniji, levi povirni krak Save.
Novo!!: Radovljica in Sava Dolinka · Poglej več »
Seznam naselij v Sloveniji
Seznam naselij v Sloveniji je krovni seznam.
Novo!!: Radovljica in Seznam naselij v Sloveniji · Poglej več »
Simona Vodopivec
Simona Vodopivec Franko, slovenska pevka zabavne glasbe in pedagoginja, *1964.
Novo!!: Radovljica in Simona Vodopivec · Poglej več »
Srednjeveška arhitektura
Srednjeveška arhitektura je arhitektura, ki je značilna za srednji vek in vključuje verske, civilne in vojaške stavbe.
Novo!!: Radovljica in Srednjeveška arhitektura · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Radovljica in Srednji vek · Poglej več »
Svilajnac
Svilajnac (izvirno Свилајнац) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Pomoravskega upravnega okraja.
Novo!!: Radovljica in Svilajnac · Poglej več »
Triglavski ledenik
Triglavski ledenik na razglednici iz leta 1905 Tríglavski ali Triglávski ledeník je danes drugi največji ledenik na ozemlju Slovenije.
Novo!!: Radovljica in Triglavski ledenik · Poglej več »
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Novo!!: Radovljica in Turki · Poglej več »
Vodnjak
samostana Wald v nemčiji Vodnjak je zaprt prostor ali posebej oblikovan objekt za zbiranje, shranjevanje oziroma pridobivanje pitne vode.
Novo!!: Radovljica in Vodnjak · Poglej več »
