Podobnosti med Prusija in Viljem I. Nemški
Prusija in Viljem I. Nemški še 25 stvari v skupni (v Unijapedija): Alzacija, Avstrijsko-pruska vojna, Berlin, Bitka pri Waterlooju, Danska, Francoska Tretja republika, Francosko-pruska vojna, Friderik Viljem III. Pruski, Gebhard Leberecht von Blücher, Hamburg, Hannover, Hohenzollerji, Kralj, Lorena, Napoleon III., Napoleonske vojne, Nemška zveza, Nemško cesarstvo, Otto von Bismarck, Prusija, Severnonemška konfederacija, Ustava, Versailles, Viljem II. Nemški, Združene države Amerike.
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Alzacija in Prusija · Alzacija in Viljem I. Nemški ·
Avstrijsko-pruska vojna
Avstrijsko-pruska vojna (tudi sedemtedenska vojna, nemška državljanska vojna, bratska vojna, nemška vojna) je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovimi nemškimi zavezniki ter Prusijo in njenimi nemškimi zavezniki leta 1866.
Avstrijsko-pruska vojna in Prusija · Avstrijsko-pruska vojna in Viljem I. Nemški ·
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Berlin in Prusija · Berlin in Viljem I. Nemški ·
Bitka pri Waterlooju
Williama Sadlerja Bitka pri Waterlooju se je odvijala v nedeljo, 18.
Bitka pri Waterlooju in Prusija · Bitka pri Waterlooju in Viljem I. Nemški ·
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Danska in Prusija · Danska in Viljem I. Nemški ·
Francoska Tretja republika
Francoska Tretja republika (francosko La Troisième République, včasih zapisano La IIIe République) je bilo obdobje v zgodovini francoske države od konca francosko-pruske vojne (po porazu Ludvika-Napoleona v francosko-pruski vojni) leta 1870 do uvedbe vichyjskega režima po udoru vojske nemškega Tretjega rajha v Francijo leta 1940.
Francoska Tretja republika in Prusija · Francoska Tretja republika in Viljem I. Nemški ·
Francosko-pruska vojna
Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.
Francosko-pruska vojna in Prusija · Francosko-pruska vojna in Viljem I. Nemški ·
Friderik Viljem III. Pruski
Friderik Viljem III. (nemško Friedrich Wilhelm III.) je bil volilni knez Brandenburga in od leta 1797 do 1840 kralj Prusije * 3. avgust 1770, Potsdam, Kraljevina Prusija, † 7. junij 1840, Berlin, Kraljevina Prusija.
Friderik Viljem III. Pruski in Prusija · Friderik Viljem III. Pruski in Viljem I. Nemški ·
Gebhard Leberecht von Blücher
Gebhard Leberecht von Blücher, grof nato knez Wahlstatta, je bil pruski generalfeldmaršal, * 16. december 1742, Rostock, Sveto rimsko cesarstvo, † 12. september 1819, Krieblowitz, provinca Silesija, Kraljevina Prusija Največ priznanj si je prislužil s poveljevanjem v bitki narodov pri Leipzigu leta 1813 in bitki pri Waterlooju leta 1815.
Gebhard Leberecht von Blücher in Prusija · Gebhard Leberecht von Blücher in Viljem I. Nemški ·
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Hamburg in Prusija · Hamburg in Viljem I. Nemški ·
Hannover
Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.
Hannover in Prusija · Hannover in Viljem I. Nemški ·
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Hohenzollerji in Prusija · Hohenzollerji in Viljem I. Nemški ·
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Kralj in Prusija · Kralj in Viljem I. Nemški ·
Lorena
Lorena (francosko Louréne, Lorraine, nemško Lottringe, luksemburško Loutrengen) je kulturno-zgodovinska regija v severovzhodni Franciji, od leta 2016 pa del regije Grand Est.
Lorena in Prusija · Lorena in Viljem I. Nemški ·
Napoleon III.
Napoléon III.
Napoleon III. in Prusija · Napoleon III. in Viljem I. Nemški ·
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Napoleonske vojne in Prusija · Napoleonske vojne in Viljem I. Nemški ·
Nemška zveza
Nemška zveza je bila ohlapna državna zveza 35 kneževin in 4 svobodnih mest, ustanovljena leta 1815.
Nemška zveza in Prusija · Nemška zveza in Viljem I. Nemški ·
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Nemško cesarstvo in Prusija · Nemško cesarstvo in Viljem I. Nemški ·
Otto von Bismarck
Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck (imenovan tudi železni kancler), princ Bismarcka, grof Bismarck-Schönhausen, vojvoda Lauenburga (nemško Otto Fürst von Bismarck, Graf von Bismarck-Schönhausen, Herzog zu Lauenburg), pruski (nemški) diplomat, politik, kancler in pisatelj, * 1. april 1815, Schönhausen, Prusija, † 30. julij 1898, Friedrichsruh, Nemško cesarstvo.
Otto von Bismarck in Prusija · Otto von Bismarck in Viljem I. Nemški ·
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Prusija in Prusija · Prusija in Viljem I. Nemški ·
Severnonemška konfederacija
Severnonemška konfederacija (Norddeutscher Bund) je nastala avgusta 1866 kot vojaško zavezništvo 22 severnonemških držav pod vodstvom Prusije.
Prusija in Severnonemška konfederacija · Severnonemška konfederacija in Viljem I. Nemški ·
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Prusija in Ustava · Ustava in Viljem I. Nemški ·
Versailles
Funtana, Versajska palača Oranžerija, Versajska palača Versailles je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Yvelines.
Prusija in Versailles · Versailles in Viljem I. Nemški ·
Viljem II. Nemški
Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.
Prusija in Viljem II. Nemški · Viljem I. Nemški in Viljem II. Nemški ·
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Prusija in Združene države Amerike · Viljem I. Nemški in Združene države Amerike ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Prusija in Viljem I. Nemški imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Prusija in Viljem I. Nemški
Primerjava med Prusija in Viljem I. Nemški
Prusija 141 odnose, medtem ko je Viljem I. Nemški 54. Saj imajo skupno 25, indeks Jaccard je 12.82% = 25 / (141 + 54).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Prusija in Viljem I. Nemški. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: