Podobnosti med Provinca Thừa Thiên-Huế in Đà Nẵng
Provinca Thừa Thiên-Huế in Đà Nẵng še 12 stvari v skupni (v Unijapedija): Đại Việt, Cesarsko mesto Huế, Dinastija Nguyễn, Hanoj, Hošiminh, Huế, Južni Vietnam, Južnokitajsko morje, Kraljestvo Champa, Vietnam, Vietnamci, Vietnamska vojna.
Đại Việt
Đại Việt (大越, dobesedno Veliki Việt, pogosto znan kot Annam (Chữ Hán: 安南)), je bila monarhija v jugovzhodni Aziji od 10.
Provinca Thừa Thiên-Huế in Đại Việt · Đà Nẵng in Đại Việt ·
Cesarsko mesto Huế
Cesarsko mesto Huế (Hoàng thành; Chữ Hán 皇城) je obzidan ograjen prostor znotraj citadele (label; Chữ Hán 京城) mesta Huế, nekdanje cesarske prestolnice Vietnama v času dinastije Nguyễn.
Cesarsko mesto Huế in Provinca Thừa Thiên-Huế · Cesarsko mesto Huế in Đà Nẵng ·
Dinastija Nguyễn
Dinastija Nguyễn (Chữ Nôm: 茹阮, vietnamsko Nhà Nguyễn; Chữ Hán: 阮朝, vietnamsko Nguyễn triều) je bila zadnja vietnamska dinastija, ki je vladala enotni vietnamski državi večinoma neodvisno od leta 1802 do 1883.
Dinastija Nguyễn in Provinca Thừa Thiên-Huế · Dinastija Nguyễn in Đà Nẵng ·
Hanoj
Hanoj (Hà Nội), imenovan tudi prestolnica Hanoj, je glavno mesto v Vietnama.
Hanoj in Provinca Thừa Thiên-Huế · Hanoj in Đà Nẵng ·
Hošiminh
Mesto Hošiminh (Thành phố Hồ Chí Minh; severni, južni), prej (in še vedno splošno) znan kot Sajgon (Sài Gòn; severni, južni) je največje mesto v Vietnamu s približno 9 milijoni prebivalcev leta 2019.
Hošiminh in Provinca Thừa Thiên-Huế · Hošiminh in Đà Nẵng ·
Huế
Huế je glavno mesto province Thừa Thiên-Huế v osrednjem Vietnamu in je bilo glavno mesto Đàng Tronga od 1738 do 1775 in Vietnama med dinastijo Nguyễn od 1802 do 1945.
Huế in Provinca Thừa Thiên-Huế · Huế in Đà Nẵng ·
Južni Vietnam
Južni Vietnam, uradno Republika Vietnam Việt Nam Cộng hòa; Chữ Hán 越南共和; République du Viêt Nam), je bila država v Jugovzhodni Aziji, ki je obstajala od leta 1955 do 1975, v obdobju, ko je bil južni del Vietnama član zahodnega bloka med obdobjem hladne vojne po delitvi Vietnama leta 1954. Prvič je bil mednarodno priznan leta 1949 kot država Vietnam v okviru Francoske unije s prestolnico v Sajgonu (preimenovanem v Hošiminh leta 1976), preden je leta 1955 postal republika. Južni Vietnam je na severu mejil na Severni Vietnam, Laos na severozahodu, Kambodžo na jugozahodu in Tajsko čez Tajski zaliv na jugozahodu. Njeno suverenost so priznale ZDA in 87 drugih držav, čeprav ji zaradi veta Sovjetske zveze leta 1957 ni uspelo pridobiti vstopa v Združene narode. Leta 1975 jo je nasledila Republika Južni Vietnam. Ob koncu druge svetovne vojne so protijaponske gverilske sile Việt Minh (koalicija za nacionalno neodvisnost), ki jih je vodil komunistični borec Ho Ši Minh, septembra 1945 v Hanoju razglasile ustanovitev Demokratične republike Vietnam. Leta 1949 so protikomunistični politiki v Sajgonu oblikovali konkurenčno vlado, ki jo je vodil nekdanji cesar Bảo Đại. Referendum leta 1955 o prihodnji obliki vlade države je bil zelo sporen in se je končal z odstavitvijo Bảo Đạija s strani premierja Ngô Đình Diệma, ki se je 26. oktobra 1955 razglasil za predsednika nove republike. Po ženevski konferenci leta 1954 je opustila svoje zahteve po severnem delu države in vzpostavila svojo suverenost nad južno polovico Vietnama, ki jo sestavljata Cochinchina (Nam Kỳ) – nekdanja francoska kolonija in deli Annama (Trung Kỳ) – nekdanji francoski protektorat. Diệm je bil ubit v vojaškem udaru, ki ga je vodil general Dương Văn Minh s pomočjo Cie leta 1963, sledila pa je vrsta kratkotrajnih vojaških vlad. General Nguyễn Văn Thiệu je nato vodil državo po civilnih predsedniških volitvah, ki so jih spodbujale ZDA od leta 1967 do 1975. Vietnamska vojna se je začela leta 1955 z uporom novoorganizirane Nacionalne osvobodilne fronte za Južni Vietnam (Việt Cộng), oborožene in podprte s strani Severnega Vietnama, s podporo predvsem Kitajske in Sovjetske zveze. Večja eskalacija upora se je zgodila leta 1965 z ameriškim posredovanjem in uvedbo rednih sil marincev, ki so jim sledile enote vojske, ki so dopolnile kader vojaških svetovalcev, ki so vodili južne oborožene sile. Letala, bojne ladje in letalonosilke ameriške mornarice so na morju leta 1966 in 1967 izvajali redno bombardiranje nad Severnim Vietnamom, ki so se jim pridružile eskadrilje letalskih sil. Boji so dosegli vrhunec do te točke med ofenzivo Tet februarja 1968, ko je bilo udeleženih več kot milijon Južnovietnamskih vojakov in 500.000 ameriških vojakov v Južnem Vietnamu. Kar se je začelo kot gverilska vojna, se je sčasoma spremenilo v bolj običajen boj, ko se je razmerje moči izenačilo. Še večja oklepna invazija s severa se je začela med velikonočno ofenzivo po umiku ameriških kopenskih sil in je skoraj prevzela nekatera večja severna mesta, dokler je niso premagali. Kljub sporazumu o premirju v okviru Pariškega mirovnega sporazuma, sklenjenega januarja 1973 po petih letih pogajanj, so se boji nadaljevali skoraj takoj zatem. Redna severnovietnamska vojska in pomožne enote Việt-Cộng so leta 1975 sprožile veliko drugo konvencionalno invazijo kombiniranega orožja. Komunistične sile so 30. aprila 1975 prevzele Sajgon, kar je pomenilo konec Republike Vietnam. 2. julija 1976 sta se začasna revolucionarna vlada Republike Južni Vietnam in Demokratična republika Vietnam (Severni Vietnam) pod nadzorom Severnega Vietnama združili v Socialistično republiko Vietnam.
Južni Vietnam in Provinca Thừa Thiên-Huế · Južni Vietnam in Đà Nẵng ·
Južnokitajsko morje
Južnokitajsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana.
Južnokitajsko morje in Provinca Thừa Thiên-Huế · Južnokitajsko morje in Đà Nẵng ·
Kraljestvo Champa
Območja vpliva na današnji Vietnam okoli leta 1100: Champa (zelena), Dai Viet/Annam (rumena) in Kmersko cesarstvo Angkor (svetlo modra) Vplivna območja v jugovzhodni Aziji okoli leta 1400: Champa v rumeni barvi. Champa (tudi Aman, kmersko ចាម្ប៉ា, vietnamsko Chăm Pa) je generični izraz za zgodovinsko politično-kulturno mrežo dominionov avstronezijsko govorečega prebivalstva, ki živi v današnjem Južnem Vietnamu, zlasti Chamov.
Kraljestvo Champa in Provinca Thừa Thiên-Huế · Kraljestvo Champa in Đà Nẵng ·
Vietnam
Vietnam, uradno Socialistična republika Vietnam, je država v Jugovzhodni Aziji, na vzhodnem robu celinske jugovzhodne Azije, s površino 311.699 kvadratnih kilometrov in 96 milijoni prebivalcev, zaradi česar je petnajsta najbolj naseljena država na svetu.
Provinca Thừa Thiên-Huế in Vietnam · Vietnam in Đà Nẵng ·
Vietnamci
Vietnamci (vietnamsko ljudstvo) ali ljudstvo Kinh je etnična skupina Jugovzhodne Azije, ki izvira iz današnjega severnega Vietnama in južne Kitajske (otočje Jing, Dongxing, Guangxi).
Provinca Thừa Thiên-Huế in Vietnamci · Vietnamci in Đà Nẵng ·
Vietnamska vojna
Vietnamska vojna (znana tudi kot druga indokitajska vojna) je bil vojaški spopad med Severnim Vietnamom na eni strani ter ZDA in Južnim Vietnamom na drugi strani, ki je potekal na ozemljih današnjega Vietnama, Laosa in Kambodže.
Provinca Thừa Thiên-Huế in Vietnamska vojna · Vietnamska vojna in Đà Nẵng ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Provinca Thừa Thiên-Huế in Đà Nẵng imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Provinca Thừa Thiên-Huế in Đà Nẵng
Primerjava med Provinca Thừa Thiên-Huế in Đà Nẵng
Provinca Thừa Thiên-Huế 31 odnose, medtem ko je Đà Nẵng 48. Saj imajo skupno 12, indeks Jaccard je 15.19% = 12 / (31 + 48).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Provinca Thừa Thiên-Huế in Đà Nẵng. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: