Podobnosti med Pierre de Fermat in Teorija števil
Pierre de Fermat in Teorija števil še 19 stvari v skupni (v Unijapedija): Celo število, Diofant, Diofantska enačba, Eulerjev izrek, Fermatov mali izrek, Fermatov veliki izrek, Gottfried Wilhelm Leibniz, Kombinatorika, Kvadratno število, Leonhard Euler, Matematika, Naravno število, Polinom, Potenciranje, Praštevilo, Prijateljsko število, Racionalno število, Točka, Verjetnost.
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Celo število in Pierre de Fermat · Celo število in Teorija števil ·
Diofant
Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.
Diofant in Pierre de Fermat · Diofant in Teorija števil ·
Diofantska enačba
Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.
Diofantska enačba in Pierre de Fermat · Diofantska enačba in Teorija števil ·
Eulerjev izrek
V teoriji števil Eulerjev izrek (znan tudi kot Fermat–Eulerjev izrek ali Eulerjev totientni izrek) pravi, da za tuji si števili n in a velja kjer je \varphi(n) Eulerjeva funkcija fi.
Eulerjev izrek in Pierre de Fermat · Eulerjev izrek in Teorija števil ·
Fermatov mali izrek
Fermatov máli izrèk ali tudi máli Fermatov izrèk pravi, da kadar je p praštevilo, potem za vsako celo število a velja: To pomeni, da kadar vzamemo poljubno celo število a in ga pomnožimo s samim seboj p krat in odštejemo a, bomo dobili število, ki bo deljivo s p. (glej mudularna aritmetika).
Fermatov mali izrek in Pierre de Fermat · Fermatov mali izrek in Teorija števil ·
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Fermatov veliki izrek in Pierre de Fermat · Fermatov veliki izrek in Teorija števil ·
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Gottfried Wilhelm Leibniz in Pierre de Fermat · Gottfried Wilhelm Leibniz in Teorija števil ·
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Kombinatorika in Pierre de Fermat · Kombinatorika in Teorija števil ·
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Kvadratno število in Pierre de Fermat · Kvadratno število in Teorija števil ·
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Leonhard Euler in Pierre de Fermat · Leonhard Euler in Teorija števil ·
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Matematika in Pierre de Fermat · Matematika in Teorija števil ·
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Naravno število in Pierre de Fermat · Naravno število in Teorija števil ·
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Pierre de Fermat in Polinom · Polinom in Teorija števil ·
Potenciranje
Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.
Pierre de Fermat in Potenciranje · Potenciranje in Teorija števil ·
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Pierre de Fermat in Praštevilo · Praštevilo in Teorija števil ·
Prijateljsko število
Prijateljski števili sta v matematiki celi števili, katerih vsota njunih pravih deliteljev je križno enaka drugemu številu.
Pierre de Fermat in Prijateljsko število · Prijateljsko število in Teorija števil ·
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Pierre de Fermat in Racionalno število · Racionalno število in Teorija števil ·
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Pierre de Fermat in Točka · Teorija števil in Točka ·
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Pierre de Fermat in Verjetnost · Teorija števil in Verjetnost ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Pierre de Fermat in Teorija števil imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Pierre de Fermat in Teorija števil
Primerjava med Pierre de Fermat in Teorija števil
Pierre de Fermat 72 odnose, medtem ko je Teorija števil 90. Saj imajo skupno 19, indeks Jaccard je 11.73% = 19 / (72 + 90).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Pierre de Fermat in Teorija števil. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: