Hitreje kot brskalnik!
78 odnosi: Adolf Hitler, Albert Lebrun, Aleksander I. Karadžordžević, Alpe, Američani, Apeninski polotok, Artilerija, Atlantski ocean, Španija, Édouard Daladier, Belfort, Beograd, Bitka pri Verdunu, Bitka za Francijo, Bordeaux, Charles de Gaulle, Clermont-Ferrand, Compiègne, Dakar, Druga svetovna vojna, Dunkerque, Eugénie Pétain, Fašistična Italija (1922–1943), Fašizem, Ferdinand Foch, Francija, Francisco Franco, Francoske svobodne sile, Franklin Delano Roosevelt, Georges Clemenceau, Georges Pompidou, Guise, Halucinacija, Harry S. Truman, Hermann Göring, Italijani, John J. Pershing, Joseph Jacques Joffre, Judje, Komunizem, London, Ludvik XIV. Francoski, Madagaskar, Maršal Francije, Maroko, Marseille, Montoire-sur-le-Loir, Nemčija, Orléans, Pariška mirovna konferenca (1919), ..., Pariz, Pas-de-Calais, Paul Reynaud, Pierre Laval, Policija, Prva svetovna vojna, Rifska vojna, Robert Nivelle, Ruska revolucija, Severna Afrika, Sirija, Smrtna kazen, Srce, Tank, Tours, Tretji rajh, Varšava, Versajska mirovna pogodba, Vichy, Vichyjska Francija, Winston Churchill, Zahodna Evropa, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1856, 1951, 23. julij, 24. april. Razširi indeks (28 več) »
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Novo!!: Philippe Pétain in Adolf Hitler · Poglej več »
Albert Lebrun
Albert François Lebrun, francoski politik, * 29. marec 1871 Mercy-le-Haut, Francija † 6. marec 1950 Pariz, Francija Bil je zadnji predsednik Tretje francoske republike od njegove izvolitve leta 1932 do padca Francije leta 1940.
Novo!!: Philippe Pétain in Albert Lebrun · Poglej več »
Aleksander I. Karadžordžević
Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.
Novo!!: Philippe Pétain in Aleksander I. Karadžordžević · Poglej več »
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Novo!!: Philippe Pétain in Alpe · Poglej več »
Američani
Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.
Novo!!: Philippe Pétain in Američani · Poglej več »
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Novo!!: Philippe Pétain in Apeninski polotok · Poglej več »
Artilerija
Artileríja ali topníštvo (tópništvo) je naziv za vsa velikokalibrska ognjena strelna orožja na podstavkih in hkrati tudi rod kopenske vojske, ki drugim enotam zagotavlja ognjeno podporo.
Novo!!: Philippe Pétain in Artilerija · Poglej več »
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Novo!!: Philippe Pétain in Atlantski ocean · Poglej več »
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Novo!!: Philippe Pétain in Španija · Poglej več »
Édouard Daladier
Édouard Daladier, francoski politik, * 18. junij 1884, Carpentras, Vaucluse, Francija, † 10. oktober 1970, Paris, Francija.
Novo!!: Philippe Pétain in Édouard Daladier · Poglej več »
Belfort
Belfort je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Franche-Comté, prefektura istoimenskega departmaja.
Novo!!: Philippe Pétain in Belfort · Poglej več »
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Novo!!: Philippe Pétain in Beograd · Poglej več »
Bitka pri Verdunu
Bitka pri Verdunu je ime za niz napadov na francosko mesto Verdun, ki so potekali od februarja do decembra 1916, med prvo svetovno vojno.
Novo!!: Philippe Pétain in Bitka pri Verdunu · Poglej več »
Bitka za Francijo
Bitka za Francijo in ostale države Beneluksa je bila ena izmed večjih nemških vojaških operacij proti zahodnim zaveznikom v drugi svetovni vojni.
Novo!!: Philippe Pétain in Bitka za Francijo · Poglej več »
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Novo!!: Philippe Pétain in Bordeaux · Poglej več »
Charles de Gaulle
Charles André Joseph Marie de Gaulle, francoski general, častnik in državnik * 22. november 1890, Lille, Francija † 9. november 1970, Colombey-les-Deux-Églises, Francija.
Novo!!: Philippe Pétain in Charles de Gaulle · Poglej več »
Clermont-Ferrand
Clermont-Ferrand (okcitansko Clarmont-Ferrand / Clarmont d'Auvèrnhe) je glavno mesto osrednje francoske regije Auvergne, občina in prefektura departmaja Puy-de-Dôme.
Novo!!: Philippe Pétain in Clermont-Ferrand · Poglej več »
Compiègne
Compiègne je mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Oise.
Novo!!: Philippe Pétain in Compiègne · Poglej več »
Dakar
Trg neodvisnosti v središču mesta Satelitski posnetek Zelenega rta Dakar je glavno mesto Senegala in z nekaj več kot milijon prebivalci (leta 2005) največje mesto te zahodnoafriške države.
Novo!!: Philippe Pétain in Dakar · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Philippe Pétain in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Dunkerque
Zvonik Beffroi, Dunkerque Dunkerque (nizozemsko Duinkerke) je pristaniško mesto in občina v severnem delu Francije, v departmaju Nord ob Dovrski ožini in okoli 10 km od meje Francije z Belgijo.
Novo!!: Philippe Pétain in Dunkerque · Poglej več »
Eugénie Pétain
Eugénie Hardon Pétain, * 5. oktober 1877 Courquetaine, Seine-et-Marne, Francija, † 30. januar 1962 Pariz, Francija.
Novo!!: Philippe Pétain in Eugénie Pétain · Poglej več »
Fašistična Italija (1922–1943)
Fašistična Italija je oznaka Kraljevine Italije med letoma 1922 in 1943, ko jo je vodila Nacionalna fašistična stranka pod vodstvom predsednika vlade Benita Mussolinija.
Novo!!: Philippe Pétain in Fašistična Italija (1922–1943) · Poglej več »
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Novo!!: Philippe Pétain in Fašizem · Poglej več »
Ferdinand Foch
Ferdinand Foch, francoski maršal, * 2. oktober 1851, Tarbes, † 20. marec 1929, Pariz.
Novo!!: Philippe Pétain in Ferdinand Foch · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Philippe Pétain in Francija · Poglej več »
Francisco Franco
Francisco Franco (celo ime Francisco Paulino Hermenegildo Teódulo Franco y Bahamonde Salgado Pardo de Andrade), španski general in diktator, * 4. december 1892, Ferrol, A Coruña, Galicija, Španija; † 20. november 1975, Madrid, Španija.
Novo!!: Philippe Pétain in Francisco Franco · Poglej več »
Francoske svobodne sile
Francoske svobodne sile (francosko Forces françaises libres; kratica FFL) je naziv za francoske oborožene sile, ki so se pod poveljstvom francoskega generala Charles De Gaulla borile na strani zaveznikov med drugo svetovno vojno.
Novo!!: Philippe Pétain in Francoske svobodne sile · Poglej več »
Franklin Delano Roosevelt
Franklin Delano Roosevelt, ameriški politik, predsednik ZDA, pravnik, * 30. januar 1882, Hyde Park, New York, † 12. april 1945, Warm Springs, Georgia, ZDA.
Novo!!: Philippe Pétain in Franklin Delano Roosevelt · Poglej več »
Georges Clemenceau
Georges Benjamin Clemenceau, francoski politik, fizik in novinar, * 28. september 1841 Mouilleron-en-Pareds † 24. november 1929, Pariz, Francija.
Novo!!: Philippe Pétain in Georges Clemenceau · Poglej več »
Georges Pompidou
Georges Jean Raymond Pompidou, francoski politik in državnik, * 5. julij 1911, Montboudif, Cantal, † 2. april 1974, Pariz.
Novo!!: Philippe Pétain in Georges Pompidou · Poglej več »
Guise
Guise je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Aisne regije Pikardije.
Novo!!: Philippe Pétain in Guise · Poglej več »
Halucinacija
Halucinacija je senzorično doživetje brez zunanjih stimulansov, za razliko od iluzije, ki je napačna interpretacija zunanjih stimulansov.
Novo!!: Philippe Pétain in Halucinacija · Poglej več »
Harry S. Truman
Harry S. Truman, ameriški poslovnež in politik, * 8. maj 1884, Lamar, Missouri, † 26. december 1972, Kansas City, Missouri, ZDA.
Novo!!: Philippe Pétain in Harry S. Truman · Poglej več »
Hermann Göring
Hermann-Wilhelm Göring, nemški feldmaršal oz.
Novo!!: Philippe Pétain in Hermann Göring · Poglej več »
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Novo!!: Philippe Pétain in Italijani · Poglej več »
John J. Pershing
John Joseph Pershing, ameriški general, * 13. september 1860, Laclede, Missouri, † 15. julij 1948, Washington, D.C.
Novo!!: Philippe Pétain in John J. Pershing · Poglej več »
Joseph Jacques Joffre
Joseph Jacques Césaire Joffre, francoski general, maršal Francije in akademik katalonskega porekla, * 12. januar 1852, Rivesaltes, Roussillon, † 3. januar 1931, Pariz.
Novo!!: Philippe Pétain in Joseph Jacques Joffre · Poglej več »
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Novo!!: Philippe Pétain in Judje · Poglej več »
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Novo!!: Philippe Pétain in Komunizem · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Philippe Pétain in London · Poglej več »
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Novo!!: Philippe Pétain in Ludvik XIV. Francoski · Poglej več »
Madagaskar
Satelitski posnetek Madagaskarja (september 2003) Madagaskar, uradno Republika Madagaskar (malgaško Madagasikara, Repoblikan'i Madagasikara, République de Madagascar) je otoška država, ki leži ob jugovzhodni obali Afrike.
Novo!!: Philippe Pétain in Madagaskar · Poglej več »
Maršal Francije
Moderna maršalska palica Maršal Francije (Maréchal de France, v mn.) je vojaško odlikovanje v sodobni Franciji, ne vojaški čin.
Novo!!: Philippe Pétain in Maršal Francije · Poglej več »
Maroko
Maroko (arabsko المغرب; uradno Kraljevina Maroko) je obmorska država v severozahodni Afriki.
Novo!!: Philippe Pétain in Maroko · Poglej več »
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Novo!!: Philippe Pétain in Marseille · Poglej več »
Montoire-sur-le-Loir
Montoire-sur-le-Loir je naselje in občina v osrednjem francoskem departmaju Loir-et-Cher regije Center.
Novo!!: Philippe Pétain in Montoire-sur-le-Loir · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Philippe Pétain in Nemčija · Poglej več »
Orléans
Orléans je zgodovinsko in glavno mesto osrednje francoske regije Center-Val de Loire, občina in prefektura departmaja Loiret in približno 120 kilometrov jugozahodno od Pariza.
Novo!!: Philippe Pétain in Orléans · Poglej več »
Pariška mirovna konferenca (1919)
Nemški minister Johannes Bell je prikazan med podpisovanjem mirovnih pogodb 28. junija 1919 v Versialievi palači. Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu.
Novo!!: Philippe Pétain in Pariška mirovna konferenca (1919) · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Philippe Pétain in Pariz · Poglej več »
Pas-de-Calais
Pas-de-Calais (oznaka 62) je francoski departma ob Dovrskih vratih, po katerih je imenovan (francosko Pas de Calais).
Novo!!: Philippe Pétain in Pas-de-Calais · Poglej več »
Paul Reynaud
Paul Reynaud, francoski politik in pravnik, * 15. oktober 1878, Barcelonnette, Francija, † 21. september 1966, Neuilly-sur-Seine, Francija.
Novo!!: Philippe Pétain in Paul Reynaud · Poglej več »
Pierre Laval
Pierre Laval, francoski odvetnik in politik, * 28. junij 1883, Châteldon, Puy-de-Dôme, Francija † 15. oktober 1945, zapor Fresnes, Francija.
Novo!!: Philippe Pétain in Pierre Laval · Poglej več »
Policija
Policíja (iz srednjeveške latinske policia 'državna uprava, oblast') je vladna organizacija, ki jo država pooblasti za zagotavljanje varnosti ob spoštovanju zakonov, premoženja, preprečuje, odkriva in preiskuje prekrške ter kazniva dejanja, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje državno mejo, ureja in nadzira cestni promet ter izvaja druge zakonsko določene naloge znotraj državnih meja.
Novo!!: Philippe Pétain in Policija · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Philippe Pétain in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rifska vojna
Rifska vojna, tudi druga maroška vojna, je potekala med letoma 1920 in 1926 med Španijo (kasneje ji je na pomoč priskočila Francija) in maroškimi Berberi v pokrajini Rif, ki je bila takrat del Španskega Maroka. Leta 1920 je v Španskem Maroku izbruhnil upor pod vodstvom Abd El-Krima, ki je razglasil neodvisno Rifsko republiko. Razširitev upora v Francoski Maroko je bil povod za francoski poseg proti upornikom in združene francosko-španske sile so jih leta 1926 tudi premagale.
Novo!!: Philippe Pétain in Rifska vojna · Poglej več »
Robert Nivelle
Robert Nivelle, francoski general, * 15. oktober 1856 Tulle † 22. marec 1924 Pariz.
Novo!!: Philippe Pétain in Robert Nivelle · Poglej več »
Ruska revolucija
Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike.
Novo!!: Philippe Pétain in Ruska revolucija · Poglej več »
Severna Afrika
Severna Afrika Severna Afrika je regija Afrike, v katero se navadno prištevajo afriške države Alžirija, Egipt, Libija, Mavretanija, Maroko, Sudan, Tunizija in Zahodna Sahara.
Novo!!: Philippe Pétain in Severna Afrika · Poglej več »
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Philippe Pétain in Sirija · Poglej več »
Smrtna kazen
Zemljevid izvajanja smrtne kazni Legenda: '''modra''': odpravljena za vse zločine '''zelena''': odpravljena za navadne zločine '''oranžna''': odpravljena v praksi '''rdeča''': zakonita oblika kazni Cesare Beccaria, ''Dei delitti e delle pene'' Smrtna kazen je zakonsko urejen inštrument uboja zapornika kot kazen za zločin, ki v neki družbi velja za težkega.
Novo!!: Philippe Pétain in Smrtna kazen · Poglej več »
Srce
pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.
Novo!!: Philippe Pétain in Srce · Poglej več »
Tank
Glavni bojni tank M-84 Tánk je težko oklepljeno, oboroženo, gosenično vozilo, ki se uporablja za bojevanje.
Novo!!: Philippe Pétain in Tank · Poglej več »
Tours
Tours (/tʊər/ TOOR, francosko) je eno največjih mest v regiji Centre-Val de Loire v Franciji.
Novo!!: Philippe Pétain in Tours · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: Philippe Pétain in Tretji rajh · Poglej več »
Varšava
Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.
Novo!!: Philippe Pétain in Varšava · Poglej več »
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Novo!!: Philippe Pétain in Versajska mirovna pogodba · Poglej več »
Vichy
Zemljevid mesta iz leta 1914 Vichy (okcitansko Vichèi) je mesto in občina v osrednji francoski regiji Auvergne, podprefektura departmaja Allier.
Novo!!: Philippe Pétain in Vichy · Poglej več »
Vichyjska Francija
Vichyjska Francija (francosko: Régime de Vichy) je splošno ime za francosko državo, ki jo je med drugo svetovno vojno vodil francoski maršal Philippe Pétain.
Novo!!: Philippe Pétain in Vichyjska Francija · Poglej več »
Winston Churchill
The Right Honourable sir Winston Leonard Spencer Churchill, britanski novinar, častnik, državnik, slikar, pisatelj, nobelovec, * 30. november 1874, Blenheim Palace, Woodstock, grofija Oxfordshire, Anglija, † 24. januar 1965, London.
Novo!!: Philippe Pétain in Winston Churchill · Poglej več »
Zahodna Evropa
ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.
Novo!!: Philippe Pétain in Zahodna Evropa · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Philippe Pétain in Združene države Amerike · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: Philippe Pétain in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
1856
1856 (MDCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Philippe Pétain in 1856 · Poglej več »
1951
1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Philippe Pétain in 1951 · Poglej več »
23. julij
23.
Novo!!: Philippe Pétain in 23. julij · Poglej več »
24. april
24.
Novo!!: Philippe Pétain in 24. april · Poglej več »
Preusmerja sem:
Henri Petain, Henri Philippe Pétain, Henri Pétain, Philippe Petain.
