Patadakal in Višnu

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Patadakal in Višnu

Patadakal vs. Višnu

Patadakal, imenovan tudi Raktapura, je kompleks hindujskih in džainističnih templjev iz 7. in 8. stoletja v severni Karnataki v Indiji. Na zahodnem bregu reke Malaprabha v okrožju Bagalkot je ta Unescova svetovna dediščina, UNESCO; See also 23 kilometrov od Badamija in približno 9,7 kilometrov od Aihole, ki sta zgodovinsko pomembni središči spomenikov Čalukja., Archaeological Survey of India, Government of India (2012) Spomenik je zaščiteno območje po indijski zakonodaji in ga upravlja Arheološki zavod Indije (ASI). UNESCO je Patadakal opisal kot »harmonično mešanico arhitekturnih oblik iz severne in južne Indije« in ponazoritev »eklektične umetnosti« na svojem vrhuncu. Hindujski templji so na splošno posvečeni Šivi, predstavljeni pa so tudi elementi teologije in legend vaišnavizma in šaktizma. Frizi v hindujskih templjih prikazujejo različne vedske in puranske koncepte, prikazujejo zgodbe iz Ramajane, Mahabharate, Bhagavata Purane, kot tudi elemente drugih hindujskih besedil, kot sta Pančatantra00 in 00Kirātārdžunīja. Džainistični tempelj je posvečen samo enemu Džini. Najbolj sofisticirane templje s kompleksnimi frizami in fuzijo severnega in južnjaškega sloga najdemo v templjih Papanatha in Virupakša. Tempelj Virupakša je aktivna hiša hindujskega bogoslužja. Reka Malaprabha, pritok reke Krišna, ki seka čez dolino, obdano z gorami in ravninami, ima velik pomen in mesto v zgodovini južne Indije. Izvor te reke je Kanakumbi, okrožje Belagavi, v regiji Zahodnih Gatov, ki teče proti vzhodni strani. Le en kilometer preden doseže Patadakal, začne teči od juga proti severu. Po hindujski tradiciji se reka, ki teče v smeri severa, imenuje tudi Utarvahini Ganga. Višnu (sanskrtsko विष्‍णु, Viṣṇu) je hindujski bog, vrhovni bog Vaišnavizma (eden od treh glavnih apoenov hinduizma) in eden od treh vrhovnih božanstev (Trimurti) hinduizma.. Je znan tudi kot Narayana in Hari. Kot eden izmed petih primarnih oblik Boga v Smarta tradiciji, ki je bil zasnovan kot "ohranjevalec ali Protector" v Trimurti, hindujski Trojici božanskosti. V hindujskih svetih besedilih Višnuja običajno opisujejo da ima temno polt kot z vodo napolnjeni oblaki in da ima štiri roke. Upodobljen je kot svetlo modro bitje, saj so njegove inkarnacije Rama in Krišna. Ima padma (Lotosov cvet) v svoji spodnji levi roki, kaumodaki gada (žezlo) v svoji spodnji desni roki, panchajanya shankha (školjka) v svoji zgornji levi roki in disk, orožje ki velja za enega od najmočnejših orožij po hindujski veri sudarshana chakra v svoji zgornji desni roki.

Šiva

Šiva (sanskrtsko v devanāgarīju शिव) ali Siva (izgovori se z mehkim š) je eden izmed treh vrhovnih bogov v hinduizmu in vrhovni Bog, oziroma Univerzalna Zavest v šivaizmu.

Šiva in Patadakal · Šiva in Višnu · Poglej več »

Brahma

Brahma, plastika iz 19. stoletja Brahma (sans. ब्रह्मा) je v hinduizmu najvišji bog, stvarnik sveta in usmerjevalec vesolja v eni svetovni dobi.

Brahma in Patadakal · Brahma in Višnu · Poglej več »

Indija

Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.

Indija in Patadakal · Indija in Višnu · Poglej več »

Krišna

Krišna igra na piščal Krišna je hindujski bog, sin Vasudeve.

Krišna in Patadakal · Krišna in Višnu · Poglej več »

Lakšmi

Lakšmi Lakšmi (Sanskrit लक्ष्मी) je hindujska boginja sreče, bogastva in lepote in ena od treh velikih boginj hinduizma (drugi dve sta Sarasvati in Durga).

Lakšmi in Patadakal · Lakšmi in Višnu · Poglej več »

Mahabharata

(devanāgarī: महाभारत)) je eden od dveh najpomembnejših sanskrtskih epov stare Indije, drugi je Ramajana. Mahabharata je osrednje delo hinduizma in s tem izjemno pomembno kulturno izročilo Indijske podceline. Poleg epične pripovedi o Bitki pri Kurkšetri in o usodi princev Kaurava in Pandava vsebuje Mahabharata filozofske in verske teme, kot na primer pogovor o štirih "ciljih življenja" - tako imenovanih purušartah (12.161). Med temeljnimi deli in pesnitvami Mahabharate je najti Bhagavad Gito, zgodbo o Damajanti, skrajšano različico Ramajane in Rišjasringa, ki se pogosto štejejo za samostojna dela. Mahabharata je najdaljši ep sveta, opisujejo ga kot "najdaljšo pesem, kar so jih kdajkoli spesnili". V najdaljši inačici jo sestavlja 100,000 šlok ali več kot 200,000 posameznih vrstic (šloka je kuplet, to je, sestavljata jo dve vrstici), in dolgih proznih delov. S svojo dolžino okoli 1.8 milijon besed je Mahabharata okoli štirikrat daljša od Ramajane ali okoli desetkrat daljša od skupne dolžine Iliade in Odiseje. W. J. Johnson je primerjal pomen Mahabharate za civilizacijo s pomenom Biblije, grških dram, Korana, del Shakespearea, Homerja.

Mahabharata in Patadakal · Mahabharata in Višnu · Poglej več »

Ramajana

Rama (desno) sedi na ramenih Hanumana Ramajana /izgovori Rāmāyaṇa/ (devanāgarī/nāgarī: रामायण), je drugi od dveh najpomembnejših sanskrtskih epov stare Indije, prvi je Mahabharata.

Patadakal in Ramajana · Ramajana in Višnu · Poglej več »