Papež Pij XI. in Seznam papeških okrožnic

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Papež Pij XI. in Seznam papeških okrožnic

Papež Pij XI. vs. Seznam papeških okrožnic

Papež Pij XI. (Papa Pius Undecimus), rojen kot Ambrogio Damiano Achille Ratti, je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, apostolski nuncij, kardinal in papež; * 31. maj 1857, Desio (Lombardija Lombardsko-beneško kraljestvo, Avstrijsko cesarstvo – danes Italija), † 10. februar 1939 Vatikan (Apostolska palača). Seznam papeških okrožnic obsega po kronološkem redu vse papeške okrožnice.

Casti connubii

Casti Connubii je papeška okrožnica, ki jo je napisal papež Pij XI. 31. decembra 1930.

Casti connubii in Papež Pij XI. · Casti connubii in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Divini Redemptoris

Divini Redemptoris (v prevodu:Božanski Odrešenik) je papeška okrožnica (enciklika), ki jo je objavil papež Pij XI. 19. marca 1937, torej le nekaj dni po objavi okrožnice Mit brennender Sorge.

Divini Redemptoris in Papež Pij XI. · Divini Redemptoris in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Fašizem

Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.

Fašizem in Papež Pij XI. · Fašizem in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Francoščina

Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.

Francoščina in Papež Pij XI. · Francoščina in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Humani generis unitas

Humani Generis Unitas je papeška okrožnica (enciklika), ki jo je napisal papež Pij XI. 10. februarja 1939.

Humani generis unitas in Papež Pij XI. · Humani generis unitas in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Italija in Papež Pij XI. · Italija in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.

Italijanščina in Papež Pij XI. · Italijanščina in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Janez Marija Vianney

Janez Marija Krstnik Vianney, znan tudi z nadimkom arški župnik, francoski duhovnik, tretjerednik svetega Frančiška in svetnik, * 8. maj 1786, Dardilly, Lyonnais, Francija, † 4. avgust 1859, Ars-sur-Formans, Ain, Francija.

Janez Marija Vianney in Papež Pij XI. · Janez Marija Vianney in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Komunizem

Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.

Komunizem in Papež Pij XI. · Komunizem in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Latinščina in Papež Pij XI. · Latinščina in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Mit brennender Sorge

Naslovnica Mit brennender Sorge (v prevodu: S pekočo skrbjo) je papeška okrožnica (enciklika), ki jo je objavil papež Pij XI. 14. marca 1937.

Mit brennender Sorge in Papež Pij XI. · Mit brennender Sorge in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Nacionalsocializem

Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.

Nacionalsocializem in Papež Pij XI. · Nacionalsocializem in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Nemščina in Papež Pij XI. · Nemščina in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Papeška država

Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.

Papeška država in Papež Pij XI. · Papeška država in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Papež Benedikt XIV.

Papež Benedikt XIV. (rojen kot Prospero Lorenzo Lambertini), je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 31. marec 1675, Bologna, † 3. maj 1758 Rim. Papež je bil med letoma 1740 in 1758.

Papež Benedikt XIV. in Papež Pij XI. · Papež Benedikt XIV. in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Papež Benedikt XV.

Papež Benedikt XV. (Papa Benedictus Decimus Quintus), rojen kot Giacomo della Chiesa, je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, kardinal in papež; * 21. november 1854, Pegli (Genova, Kraljevina Sardinija – danes Italija), † 22. januar 1922 Rim (Italija danes: Vatikan). Papež je bil od 3. septembra 1914 do svoje smrti 22. januarja 1922. Bil je četrti papež, ki je kot »vatikanski ujetnik« živel le v Vatikanu; znan je predvsem po svojih mirovnih prizadevanjih za končanje Prve svetovne vojne.

Papež Benedikt XV. in Papež Pij XI. · Papež Benedikt XV. in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Papež Janez Pavel II.

Janez Pavel II., rojstno ime Karol Józef Wojtyła, papež in svetnik, * 18. maj 1920, Wadowice, Poljska, † 2. april 2005, Vatikan.

Papež Janez Pavel II. in Papež Pij XI. · Papež Janez Pavel II. in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Papež Janez XXIII.

Janez XXIII., rojen kot Angelo Giuseppe Roncalli, papež Rimskokatoliške cerkve od 28. oktobra 1958 do smrti, * 25. november 1881, Sotto il Monte, Bergamo, Italija, † 3. junij 1963, Vatikan.

Papež Janez XXIII. in Papež Pij XI. · Papež Janez XXIII. in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Papež Leon XIII.

Leon XIII., papež in pesnik, * 2. marec 1810, Carpineto Romano, Lacij, Italija, † 20. julij 1903, Rim.

Papež Leon XIII. in Papež Pij XI. · Papež Leon XIII. in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Papež Pavel VI.

Pavel VI., rojen kot Giovani Battista Enrico Antonio Maria Montini, papež Rimskokatoliške cerkve od 4. novembra 1963 do smrti, * 26. september 1897, Concesio, Italija, † 6. avgust 1978, Castelgandolfo, Italija.

Papež Pavel VI. in Papež Pij XI. · Papež Pavel VI. in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Papež Pij IX.

Pij IX., blaženec, rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * 13. maj 1792, Senigallia (Papeška država); † 7. februar 1878, Rim, Italija. Bil je prvi papež, ki je po izgubi Papeške države živel kot "vatikanski jetnik" samo v Vatikanu.

Papež Pij IX. in Papež Pij XI. · Papež Pij IX. in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Papež Pij X.

Papež Pij X. (Papa Pius Decimus), rojen kot Giuseppe Melchiorre Sarto, je bil italijanski škof, kardinal, patriarh, papež in svetnik; *2. junij 1835, Riese (danes: Riese Pio X; Lombardsko-beneško kraljestvo, Avstrijsko cesarstvo danes: Italija), †20. avgust 1914, Apostolska palača (Rim, Kraljevina Italija danes: Vatikan).

Papež Pij X. in Papež Pij XI. · Papež Pij X. in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Papež Pij XII.

Papež Pij XII. (Papa Pius Duodecimus), rojen kot Eugenio Maria Giuseppe Giovanni Pacelli, italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, apostolski nuncij, kardinal in papež; * 2. marec 1876, Rim, Italija, † 9. oktober 1958, Castel Gandolfo, Lacij, Italija.

Papež Pij XI. in Papež Pij XII. · Papež Pij XII. in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Peter Kanizij

Peter Kanizij, (latin. Petrus Canisius, s pravim imenom Pieter de Hondt), nizozemski katoliški teolog, * 8. maj 1521, Nijmegen, Nizozemska, † 21. december 1597, Fribourg.

Papež Pij XI. in Peter Kanizij · Peter Kanizij in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Papež Pij XI. in Poljska · Poljska in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Papež Pij XI. in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Quadragesimo anno

Quadragesimo Anno (v prevodu: Ob štiridesetletnici) je papeška okrožnica (enciklika), ki jo je objavil papež Pij XI. 15. maja 1931.

Papež Pij XI. in Quadragesimo anno · Quadragesimo anno in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Rerum novarum

Rerum Novarum (v prevodu: Nove stvari) je papeška okrožnica (enciklika), ki jo je objavil papež Leon XIII. 15.

Papež Pij XI. in Rerum novarum · Rerum novarum in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Papež Pij XI. in Rim · Rim in Seznam papeških okrožnic · Poglej več »

Sveti Jožef

Svéti Jóžef je bil po Svetem pismu mož svete Marije, ki je rodila Jezusa.

Papež Pij XI. in Sveti Jožef · Seznam papeških okrožnic in Sveti Jožef · Poglej več »

Sveti sedež

Sveti sedež ali Sveta stòlica je sedež Rimske škofije in upravno središče papeževega delovanja.

Papež Pij XI. in Sveti sedež · Seznam papeških okrožnic in Sveti sedež · Poglej več »

Sveto leto

Sveto leto (annus sanctus) ali jubilejno leto (hebrejsko שנת קודש - šenat hajobel; annus iubilaeus, anno di giubileo) je posebno jubilejno leto v katoliški Cerkvi, v katerem papež katoliškim vernikom pod določenimi pogoji podeljuje popolni odpustek.

Papež Pij XI. in Sveto leto · Seznam papeških okrožnic in Sveto leto · Poglej več »

Tomaž Akvinski

Tomaž Akvinski, redovnik, italijanski filozof, krščanski teolog in cerkveni učitelj OP, * 1225, verjetno Roccasecca, Neapeljsko kraljestvo (danes Italija), † 7. marec 1274, Fossanuova.

Papež Pij XI. in Tomaž Akvinski · Seznam papeških okrožnic in Tomaž Akvinski · Poglej več »