Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Oton IV. Nemški in Vojvodina Češka

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Oton IV. Nemški in Vojvodina Češka

Oton IV. Nemški vs. Vojvodina Češka

Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg. Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I. leta 895 prisegel zvestobo vzhodnofrankovskemu kralju Arnulfu, odcepila od razpadajoče Velikomoravske. Češki knezi iz dinastije Přemyslydov so na začetku vladali s praškega gradu in Levega Hradca in pod svoj oblast dobili nadaljnje posesti. Pokristjanjevanje, ki sta ga sprožila sveti Ciril in Metod, so nadaljevali frankovski škofje iz Regensburga in Passaua. Leta 973 je bila s skupnimi močmi vojvode Boleslava II. in cesarja Otona I. ustanovljena praška škofija. Češki knez Venčeslav I., ki ga je leta 935 ubil njegov mlajši brat Boleslav, je postal svetnik in zavetnik dežele. V času, ko je češke dežele zasedel poljski kralj Boleslav I. in so dinastijo Přemyslidov pretresali notranji spori, je vojvoda Vladivoj leta 1002 prejel Bohemijo kot fevd iz rok vzhodnofrankovskega kralja Henrika II. Vojvodina je postala cesarska država Svetega rimskega cesarstva. Knez Otokar I. je leta 1198 dosegel, da je nemški kralj Filip Švabski Vojvodino Češko povišal v dedno Kraljevino Češko. Přemyslydi so ostali na oblasti ves srednji vek, vse do izumrtja moške linije s smrtjo kralja Venčeslava III. leta 1306.

Podobnosti med Oton IV. Nemški in Vojvodina Češka

Oton IV. Nemški in Vojvodina Češka še 12 stvari v skupni (v Unijapedija): Fevd, Filip Švabski, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Mainz, Otokar I. Češki, Papež Inocenc III., Rim, Staufovci, Sveta dežela, Sveto rimsko cesarstvo, Turingija.

Fevd

Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.

Fevd in Oton IV. Nemški · Fevd in Vojvodina Češka · Poglej več »

Filip Švabski

Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).

Filip Švabski in Oton IV. Nemški · Filip Švabski in Vojvodina Češka · Poglej več »

Friderik I. Barbarossa

Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.

Friderik I. Barbarossa in Oton IV. Nemški · Friderik I. Barbarossa in Vojvodina Češka · Poglej več »

Friderik II. Hohenstaufen

Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.

Friderik II. Hohenstaufen in Oton IV. Nemški · Friderik II. Hohenstaufen in Vojvodina Češka · Poglej več »

Mainz

Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.

Mainz in Oton IV. Nemški · Mainz in Vojvodina Češka · Poglej več »

Otokar I. Češki

Otokar I. Přemysl (češko Přemysl I. Otakar) je bil od leta 1192 vojvoda Češke in kasneje dobil naslov kralja, prvič leta 1198 od Filipa Švabskega, nato leta 1203 od Otona IV. Brunsviškega in leta 1212 od Friderika II., * okoli 1155, † 15. december 1230, Praga.

Otokar I. Češki in Oton IV. Nemški · Otokar I. Češki in Vojvodina Češka · Poglej več »

Papež Inocenc III.

Inocenc III. (Innocentius III); rojen kot Lotario dei Conti di Segni), papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1160 Gavignano (Lacij, Papeška država), † 16. junij 1216, Perugia (Umbrija, Papeška država).

Oton IV. Nemški in Papež Inocenc III. · Papež Inocenc III. in Vojvodina Češka · Poglej več »

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Oton IV. Nemški in Rim · Rim in Vojvodina Češka · Poglej več »

Staufovci

Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).

Oton IV. Nemški in Staufovci · Staufovci in Vojvodina Češka · Poglej več »

Sveta dežela

Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.

Oton IV. Nemški in Sveta dežela · Sveta dežela in Vojvodina Češka · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Oton IV. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo · Sveto rimsko cesarstvo in Vojvodina Češka · Poglej več »

Turingija

Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).

Oton IV. Nemški in Turingija · Turingija in Vojvodina Češka · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Oton IV. Nemški in Vojvodina Češka

Oton IV. Nemški 95 odnose, medtem ko je Vojvodina Češka 78. Saj imajo skupno 12, indeks Jaccard je 6.94% = 12 / (95 + 78).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Oton IV. Nemški in Vojvodina Češka. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »