Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Oko

Index Oko

Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.

Kazalo

  1. 44 odnosi: Akcijski potencial, Aldehid, Astigmatizem (oko), Barva, Barvni vid, Beločnica, Celično dihanje, Dražljaj, Edem, Kačji pastirji, Kameleoni, Kisik, Kolagen, Kratkovidnost, Lateralna inhibicija, Leča (oko), Ločljivost, Lom svetlobe, Lomna napaka, Mačke, Modra, Mrežnica, Nevron, Organ (biologija), Organizem, Osmoza, Pravi zajec, Rdeča, Refleks, Roženica, Rumena pega, Sesalci, Slanica, Slepa pega, Solze, Steklovina, Svetloba, Veka, Vezivo (biologija), Vid, Vijolična, Vitamin A, Zelena, Zenica.

  2. Vidni sistem

Akcijski potencial

Akcijski potencial je kratkotrajen prehoden preobrat membranskega potenciala vzdražne celice.

Poglej Oko in Akcijski potencial

Aldehid

Aldehid.-R je skupina, vezana na karbonilno skupino Aldehid je organska spojina s terminalno karbonilno skupino –CH.

Poglej Oko in Aldehid

Astigmatizem (oko)

Astigmatízem (redkeje tudi negoriščnost,: a- - ne, brez + stigma,: stígmatos - znamenje, pega, prebod, vbod + -izem) je optična napaka (motnja) očesa, pri kateri je vid zabrisan zaradi nezmožnosti njegove optike prikazati ostro sliko točkastega telesa v gorišču na mrežnici.

Poglej Oko in Astigmatizem (oko)

Barva

Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.

Poglej Oko in Barva

Barvni vid

Barvni vid je sposobnost čutila za vid, da razločuje barve – svetlobno sevanje v določenem delu vidnega spektra – neodvisno od jakosti.

Poglej Oko in Barvni vid

Beločnica

Beločnica je večji del zunanje plasti očesnega zrkla.

Poglej Oko in Beločnica

Celično dihanje

Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).

Poglej Oko in Celično dihanje

Dražljaj

Dražljáj ali stímulus je v fiziologiji določena količina kake energije, ki vpliva na čutilni receptor ali vzdražno tkivo, na primer bolečinski dražljaj, ki vpliva na receptorje za bolečino, ali vidni dražljaj, ki vpliva na mrežnico.

Poglej Oko in Dražljaj

Edem

Edem (grško οίδημα) ali oteklina je nakopičenje tekočine v tkivu med celicami (medceličnem prostoru).

Poglej Oko in Edem

Kačji pastirji

Kačji pastirji (znanstveno ime Odonata, grško zobje), so dobro znan red žuželk z okoli 6.000 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po vitkem, podolgovatem zadku, dvema paroma velikih kril in razmeroma velikih sestavljenih očeh.

Poglej Oko in Kačji pastirji

Kameleoni

Kameleoni (znanstveno ime Chamaeleonidae) so družina plazilcev, razširjena po Afriki, Južni Evropi in Južni Aziji, v katero uvrščamo približno 200 danes živečih vrst.

Poglej Oko in Kameleoni

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Poglej Oko in Kisik

Kolagen

Trojna vijačnica tropokolagena Kolagén je glavna beljakovina vezivnega tkiva pri živalih in pri sesalcih, kjer predstavlja 25 % vse beljakovinske mase, tudi najobilneje zastopana beljakovina.

Poglej Oko in Kolagen

Kratkovidnost

Shematski prikaz kratkovidnosti (zg. slika) in njeno odpravljanje z uporabo razpršilne leče (sp. slika). Kratkovídnost ali miopíja (muōpia - kratkovidnost) je motnja vida, ki nastane zaradi nepravilne oblike zrkla.

Poglej Oko in Kratkovidnost

Lateralna inhibicija

Lateralna inhibicija je pojav v živčnem sistemu živali, kjer vzdražena živčna celica s svojo aktivnostjo zavira delovanje sosednjih živčnih celic.

Poglej Oko in Lateralna inhibicija

Leča (oko)

Leča je prozorna bikonveksna struktura v očesu, katere funkcija je lom svetlobe, ki pada v oko, in njeno fokusiranje na mrežnici ali drugi strukturi za zajem svetlobe.

Poglej Oko in Leča (oko)

Ločljivost

Ločljívost ima več pomenov.

Poglej Oko in Ločljivost

Lom svetlobe

lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.

Poglej Oko in Lom svetlobe

Lomna napaka

Lomna napaka, znana tudi kot refraktivna napaka, je problem, do katerega zaradi oblike očesa pride, ko oko fokusira videno sliko na mrežnico.

Poglej Oko in Lomna napaka

Mačke

Mačke (znanstveno ime Felidae) so družina iz redu zveri.

Poglej Oko in Mačke

Modra

Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).

Poglej Oko in Modra

Mrežnica

Mrežnica (''retina'') Mrežnica (retina) je senzorinevralno tkivo, ki leži na zadnji steni očesa in je zadolžena za nastanek slike, ki jo vidimo.

Poglej Oko in Mrežnica

Nevron

Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.

Poglej Oko in Nevron

Organ (biologija)

Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.

Poglej Oko in Organ (biologija)

Organizem

V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.

Poglej Oko in Organizem

Osmoza

Osmóza (tudi ozmoza, iz grš.: ὄσμος pritisk, tlak) je usmerjen prehod topila skozi polprepustno sredstvo.

Poglej Oko in Osmoza

Pravi zajec

Pravi zajci (znanstveno ime Lepus) poseljujejo Evrazijo, večino Afrike in Severno Ameriko.

Poglej Oko in Pravi zajec

Rdeča

Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.

Poglej Oko in Rdeča

Refleks

Refleks je najenostavnejša oblika vedenja, pri katerem pride do hitrega, stereotipnega in nehotenega odziva na dražljaj.

Poglej Oko in Refleks

Roženica

Roženíca je prosojni sprednji del očesa, ki pokriva šarenico, zenico in sprednji prekat.

Poglej Oko in Roženica

Rumena pega

Rumêna péga, tudi mákula (lat. macula lutea, macula retina) je rumenkasto obarvana lisa v očesu v velikosti 3 do 5 mm lateralno od papile vidnega živca s središčno vdolbinico, ki vsebuje samo čepke.

Poglej Oko in Rumena pega

Sesalci

Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.

Poglej Oko in Sesalci

Slanica

Slanica je nasičena ali skoraj nasičena vodna raztopina soli, običajno natrijevega klorida.

Poglej Oko in Slanica

Slepa pega

isbn.

Poglej Oko in Slepa pega

Solze

Solze so kaplje slane tekočine, ki se stalno izloča iz solznih žlez v kotičkih očesa.

Poglej Oko in Solze

Steklovina

Steklovína (lat. corpus vitreum) je steklasta, prozorna substanca v očesu za lečo.

Poglej Oko in Steklovina

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Poglej Oko in Svetloba

Veka

Véka (lat. palpebra) je guba pred zrklom, ki ima na zunanji strani kožo, na notranji sluznico, vmes pa je vezivo in mišičje.

Poglej Oko in Veka

Vezivo (biologija)

Vezívo (tudi dezmálno tkívo) je skupina tkiv, ki nastanejo zvečine iz srednjega kličnega lista (mezoderma) in ležijo v notranjosti organizma.

Poglej Oko in Vezivo (biologija)

Vid

Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).

Poglej Oko in Vid

Vijolična

Dišeča vijolica Vijolična je mešanica barv modre in rdeče.

Poglej Oko in Vijolična

Vitamin A

Vitamin A je v maščobah topen vitamin.

Poglej Oko in Vitamin A

Zelena

Zelêna je barva svetlobe z valovno dolžino 490-570 nm.

Poglej Oko in Zelena

Zenica

Zeníca (tudi pupíla) je odprtina v središču šarenice očesa, ki z oženjem in širjenjem dovoljuje pravi količini svetlobe vstop na mrežnico.

Poglej Oko in Zenica

Glej tudi

Vidni sistem

Prav tako znan kot Oculus, Oko (anatomija), Očesno jabolko, Oči, Zrklo, Človeško oko.