Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Namibija in Nemška Jugozahodna Afrika

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Namibija in Nemška Jugozahodna Afrika

Namibija vs. Nemška Jugozahodna Afrika

Namíbija (uradno Repúblika Namíbija) je južnoafriška država, ki leži ob obali Atlantskega oceana. Nemška Jugozahodna Afrika (nemško Deutsch-Südwestafrika, DSWA) je bila od 1884 do 1915 kolonija Nemškega cesarstva na območju današnje države Namibije.

Podobnosti med Namibija in Nemška Jugozahodna Afrika

Namibija in Nemška Jugozahodna Afrika še 17 stvari v skupni (v Unijapedija): Apartheid, Baker, Cape Cross, Damaraland, Diamant, Diogo Cão, Društvo narodov, Južnoafriška unija, Kalahari, Lüderitz, Ljudstvo Hereri, Nemško cesarstvo, Oranje (reka), Prva svetovna vojna, Windhoek, Zaliv kitov, Zlato.

Apartheid

Tabla, ki nebelcem prepoveduje zadrževanje na plaži (fotografija: 1989) Apartheid ali apárthajd (dobesedni pomen v angleščini in afrikanščini ločenost) je bila politična doktrina, s katero je vlada Južnoafriške republike imenovala svoj sistem rasne segregacije, zatiranja in izkoriščanja od leta 1948 do 1994.

Apartheid in Namibija · Apartheid in Nemška Jugozahodna Afrika · Poglej več »

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Baker in Namibija · Baker in Nemška Jugozahodna Afrika · Poglej več »

Cape Cross

Cape Cross (afrikansko Kaap Kruis; nemško Das Kreuz Kaap; portugalsko Cabo da Cruz) je majhen rt v južnem Atlantiku na Obali okostij v zahodni Namibiji ob avtocesti C34 okoli 60 kilometrov severno od Henties Baya in 120 km severno od Swakopmunda.

Cape Cross in Namibija · Cape Cross in Nemška Jugozahodna Afrika · Poglej več »

Damaraland

Damaraland je ime za severnoosrednji del današnje Namibije, kjer živi ljudstvo Damari.

Damaraland in Namibija · Damaraland in Nemška Jugozahodna Afrika · Poglej več »

Diamant

Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).

Diamant in Namibija · Diamant in Nemška Jugozahodna Afrika · Poglej več »

Diogo Cão

Diogo Cão (portugalska izgovarjava), Diogo Cam ali Diego Cam je bil portugalski raziskovalec in eden najopaznejših pomorščakov v dobi raziskovanj.

Diogo Cão in Namibija · Diogo Cão in Nemška Jugozahodna Afrika · Poglej več »

Društvo narodov

Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.

Društvo narodov in Namibija · Društvo narodov in Nemška Jugozahodna Afrika · Poglej več »

Južnoafriška unija

Južnoafriška unija je bila zgodovinska predhodnica današnje Republike Južne Afrike.

Južnoafriška unija in Namibija · Južnoafriška unija in Nemška Jugozahodna Afrika · Poglej več »

Kalahari

Kalahari, tudi Kalaharijska puščava je velika polsušna peščena savana v južni Afriki, ki meri 900.000 km² in je razširjena v Bocvano, del Namibije (znan kot Jugozahodna Afrika med letoma 1894 do 1990) ter območje v delu Južnoafriške republike.

Kalahari in Namibija · Kalahari in Nemška Jugozahodna Afrika · Poglej več »

Lüderitz

Lüderitz je pristaniško mesto v jugozahodni Namibiji, ki leži ob eni najmanj gostoljubnih obal v Afriki.

Lüderitz in Namibija · Lüderitz in Nemška Jugozahodna Afrika · Poglej več »

Ljudstvo Hereri

Ljudstvo Hereri je etnična skupina, ki naseljuje nekatere dele južne Afrike.

Ljudstvo Hereri in Namibija · Ljudstvo Hereri in Nemška Jugozahodna Afrika · Poglej več »

Nemško cesarstvo

Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.

Namibija in Nemško cesarstvo · Nemška Jugozahodna Afrika in Nemško cesarstvo · Poglej več »

Oranje (reka)

Reka Oranje (afrikansko/nizozemsko Oranjerivier), Gariep, Groote ali Senqu je najdaljša reka v Južni Afriki.

Namibija in Oranje (reka) · Nemška Jugozahodna Afrika in Oranje (reka) · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Namibija in Prva svetovna vojna · Nemška Jugozahodna Afrika in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Windhoek

Windhoek (/vɪnt.hʊk/; nemško Windhuk; kojkojsko |Aiǁgams; otjiherersko Otjomuise) je glavno in največje mesto Republike Namibije.

Namibija in Windhoek · Nemška Jugozahodna Afrika in Windhoek · Poglej več »

Zaliv kitov

Zaliv kitov (Walvis Bay, afrikansko Walvisbaai, nemško Walfischbucht ali Walfischbai) je mesto v Namibiji in ime zaliva, ob katerem leži.

Namibija in Zaliv kitov · Nemška Jugozahodna Afrika in Zaliv kitov · Poglej več »

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Namibija in Zlato · Nemška Jugozahodna Afrika in Zlato · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Namibija in Nemška Jugozahodna Afrika

Namibija 151 odnose, medtem ko je Nemška Jugozahodna Afrika 26. Saj imajo skupno 17, indeks Jaccard je 9.60% = 17 / (151 + 26).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Namibija in Nemška Jugozahodna Afrika. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »