Hitreje kot brskalnik!
51 odnosi: Američani, Ameriško psihološko združenje, Anglija, Štipendija, Žena, Besedilo, Delovnik, Delovno razmerje, Desetletje, Doktorat, Druga svetovna vojna, Esej, Filadelfija, Pensilvanija, Humanizem, Izobraževanje, Kariera, Karierno svetovanje, Klinična psihologija, Kultura, Mentorstvo, Milwaukee, Wisconsin, Motivacija, Motiviranje zaposlenih, Organizacijska psihologija, Pensilvanija, Pionir, Poglavje, Praksa, Prva svetovna vojna, Psiholog, Psihologija, Raziskovanje, Rusi, Rusija, Selekcijski postopek, Sovjetska zveza, Sprejemanje odločitev, Trening, Univerza, Upokojitev, Upravljanje človeških virov, Usposabljanje, Vojaška enota, Vojska, Združene države Amerike, Zgodovina, Zlata medalja, 1. maj, 1898, 1996, ..., 7. december. Razširi indeks (1 več) »
Američani
Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.
Novo!!: Morris Viteles in Američani · Poglej več »
Ameriško psihološko združenje
Ameriško psihološko združenje (American Psychological Association, kratica APA) je stanovska organizacija psihologov v ZDA z več kot 154.000 člani.
Novo!!: Morris Viteles in Ameriško psihološko združenje · Poglej več »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Morris Viteles in Anglija · Poglej več »
Štipendija
Štipendija, (latinsko stipendium), prvotno plača oziroma mezda najemniškega vojaka.
Novo!!: Morris Viteles in Štipendija · Poglej več »
Žena
Žêna ali sopróga je ženska nekrvna sorodnica moža.
Novo!!: Morris Viteles in Žena · Poglej več »
Besedilo
Besedilo je po slovarja slovenskega knjižnega jezika z določenimi besedami izražena misel, vendar vsako besedno sporočilo še ni besedilo.
Novo!!: Morris Viteles in Besedilo · Poglej več »
Delovnik
Delovnik ali delavnik je oznaka dneva, v katerem je bil določen čas porabljen za delo.
Novo!!: Morris Viteles in Delovnik · Poglej več »
Delovno razmerje
Delovno razmerje je po Zakonu o delovnih razmerjih opredeljeno v 4.
Novo!!: Morris Viteles in Delovno razmerje · Poglej več »
Desetletje
Desetletje je čas, ki ga zemlja potrebuje, da deset krat obkroži sonce.
Novo!!: Morris Viteles in Desetletje · Poglej več »
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Novo!!: Morris Viteles in Doktorat · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Morris Viteles in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Esej
Esej je ena od proznih literarnih zvrsti, v kateri avtor izpostavi svoje (subjektivno) stališče do problemahttp://www.britannica.comMiran Štuhec.
Novo!!: Morris Viteles in Esej · Poglej več »
Filadelfija, Pensilvanija
Filadelfija (originalno angleško Philadelphia) je največje mesto v ameriški zvezni državi Pensilvaniji in šesto največje v ZDA.
Novo!!: Morris Viteles in Filadelfija, Pensilvanija · Poglej več »
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Novo!!: Morris Viteles in Humanizem · Poglej več »
Izobraževanje
Indoktrinacija v učilnici, vključitev političnih vsebin v študijsko gradivo ali učitelji, ki zlorabljajo svojo vlogo pri indoktrinaciji študentov, nasprotujejo ciljem izobraževanja, ki išče svobodo misli in kritičnega mišljenja. Izobraževánje je slovenski izraz za dejavnost povečevanja znanja, tako kognitivnega kot konativnega ter obvladovanja veščin.
Novo!!: Morris Viteles in Izobraževanje · Poglej več »
Kariera
Kariera je izraz za uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja.
Novo!!: Morris Viteles in Kariera · Poglej več »
Karierno svetovanje
Pri kariernem svetovanju se oseba ob pomoči osebnega svetovalca odloči o svojih kariernih ciljih in sprejme karierne odločitve.
Novo!!: Morris Viteles in Karierno svetovanje · Poglej več »
Klinična psihologija
Klinična psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki uporablja različne psihološke teorije za teoretsko pojasnjevanje, merjenje oziroma ocenjevanje ter zdravljenje oziroma obravnavo odklonov od normalnih vedenjskih, mentalnih in čustvenih procesov, z eno besedo psihopatologije.
Novo!!: Morris Viteles in Klinična psihologija · Poglej več »
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Novo!!: Morris Viteles in Kultura · Poglej več »
Mentorstvo
Mentorstvo je proces, v katerem izkušenjsko bogat posameznik pomaga mlajšemu pri njegovem razvoju in napredku ter proces usmerjanja in vodenja mladega neizkušenega človeka z nasveti in pojasnili.
Novo!!: Morris Viteles in Mentorstvo · Poglej več »
Milwaukee, Wisconsin
Milwaukee je največje mesto v ameriški zvezni državi Wisconsin in 23.
Novo!!: Morris Viteles in Milwaukee, Wisconsin · Poglej več »
Motivacija
Motivacija je psihološki element, ki spodbuja organizem, da ravna v skladu s svojimi cilji, željami, potrebami in notranjo kontrolo.
Novo!!: Morris Viteles in Motivacija · Poglej več »
Motiviranje zaposlenih
Motiviranje zaposlenih je proces, pri katerem želimo zvišati delovno motivacijo zaposlenih.
Novo!!: Morris Viteles in Motiviranje zaposlenih · Poglej več »
Organizacijska psihologija
Organizacijska psihologija ali psihologija dela se ukvarja s preučevanjem človeškega vedenja v vidikih življenja, ki so povezani s produkcijo, distribucijo in uporabo storitev.
Novo!!: Morris Viteles in Organizacijska psihologija · Poglej več »
Pensilvanija
Pensilvanija (uradno angleško Commonwealth of Pennsylvania; Skupnost Pensilvanije) je zvezna država v severovzhodnih, Velikih jezerih, Apalaških in Srednjeatlantskih regijah ZDA. Pensilvanija meji na Delaware na jugovzhodu, Maryland na jugu, Zahodno Virginijo na jugozahodu, Ohio na zahodu, Eriejsko jezero in kanadsko provinco Ontario na severozahodu, New York na severu in New Jersey na vzhodu, medtem ko Apalaške gore potekajo skozi njeno sredino. Pensilvanija je po površini 33. največja država in po zadnjem uradnem štetju prebivalstva ZDA leta 2010 (naslednjo štejte prebivalstva se izvede vsakih 10 let, tj. 2020) peta po številu prebivalcev. To je deveto najbolj gosto naseljeno mesto med 50 državami. Dve najbolj naseljeni mesti v Pensilvaniji sta Philadelphia ali Filadelfija (1.580.863) in Pittsburgh (302.407). Glavno mesto države in njeno 13. največje mesto je Harrisburg. Pennsylvania ima 225 kilometrov obale ob jezeru Erie in reki Delaware. Država je ena od 13-ih ustanovnih držav ZDA; nastala je leta 1681 kot posledica podelitve kraljevske dežele Williamu Pennu, sinu soimenjaka države. Del Pensilvanije (ob reki Delaware) je bil skupaj s sedanjo zvezno državo Delaware prej organiziran kot kolonija Nova Švedska. To je bila druga država, ki je ratificirala ameriško ustavo 12. decembra 1787. Dvorana Independence, kjer sta bili pripravljeni deklaracija o neodvisnosti ZDA in ameriška ustava, se nahaja v največjem mestu države Philadelphia. Med ameriško državljansko vojno se je bitka pri Gettysburgu odvijala v južni osrednji regiji države. Valley Forge blizu Filadelfije je bil v grenki zimi 1777–78 sedež generala Washingtona. Prav tako je Pensilvanija ena od štirih zveznih držav ZDA, ki je skupnost ali ang. Commonwealth (druge so Massachusetts, Virginija in Kentucky). Pensilvanija je ena najbolj pomembnih držav v zgodovini ZDA. Velja za zibelko Ameriškega naroda. Tu so bile podpisane deklaracija o neodvisnosti ZDA, članki o konfederaciji in ustava ZDA. Po državi so poimenovali več plovil Vojne mornarice ZDA - USS Pennsylvania. Na začetku je bila Filadelfija prvo glavno novoustanovljenih ZDA, nato je ta naziv predalo drugim mestom (tudi New Yorku) ter dokler ni bilo zasnovano Okrožje Columbia (District of Columbia) je ta naziv prešel že osem mest (nekateri jim pravijo tudi The Forgotten Eight). Slika:New Paris Covered Bridge.jpg| New Paris Covered Bridge. Slika:Philadelphia City Hall (146070095).jpeg| Pogled v središču Filadelfije na mestno hišo (City Hall). Slika:Duquesne Incline from top.jpg| Duquesne Incline s pogledom na Pittsburgh.
Novo!!: Morris Viteles in Pensilvanija · Poglej več »
Pionir
Pionir je lahko.
Novo!!: Morris Viteles in Pionir · Poglej več »
Poglavje
Poglavje ali kapitel je smiselno zaokrožen in samostojen del besedila.
Novo!!: Morris Viteles in Poglavje · Poglej več »
Praksa
Praksa (gr. πράξις, praxis.
Novo!!: Morris Viteles in Praksa · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Morris Viteles in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Psiholog
Psiholog je oseba, ki deluje na področju psihologije.
Novo!!: Morris Viteles in Psiholog · Poglej več »
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Novo!!: Morris Viteles in Psihologija · Poglej več »
Raziskovanje
Raziskovanje je sistematično ustvarjalno delo oz.
Novo!!: Morris Viteles in Raziskovanje · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Morris Viteles in Rusi · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Morris Viteles in Rusija · Poglej več »
Selekcijski postopek
Vzrok za nastanek selekcijskega postopka se je pojavil zaradi dejstva, da se ljudje med seboj precej razlikujejo in da te razlike na popolnoma raznolike načine vplivajo na posameznikovo uspešnost pri opravljanju dela.
Novo!!: Morris Viteles in Selekcijski postopek · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Morris Viteles in Sovjetska zveza · Poglej več »
Sprejemanje odločitev
Sprejemanje odločitev temelji na kognitivnih procesih.
Novo!!: Morris Viteles in Sprejemanje odločitev · Poglej več »
Trening
Tréning (angleško training > train - poučevati, učiti se, šolati se, vzgajati, uriti se, vežbati, dresirati) je metoda akivnega učenja in se nanaša na pridobivanje znanja, veščin, spretnosti in navad kot rezultat poučevanja glasovnih ali praktičnih spretnosti in znanja, ki se nanašajo na posebna uporabna področja dejavnosti.
Novo!!: Morris Viteles in Trening · Poglej več »
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Novo!!: Morris Viteles in Univerza · Poglej več »
Upokojitev
Upokojítev je zaključitev dela ali kariere, navadno v pozni odraslosti, zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev.
Novo!!: Morris Viteles in Upokojitev · Poglej več »
Upravljanje človeških virov
Upravljanje človeških virov (UČV) je vrsta menedžmenta, ki obsega splet različnih programov in dejavnosti, s katerimi želimo doseči, da je delo uspešno – v zadovoljstvu posamezniku, organizaciji in družbi.
Novo!!: Morris Viteles in Upravljanje človeških virov · Poglej več »
Usposabljanje
Usposabljanje je proces pridobivanja, razvijanja in izboljšanja tistih sposobnosti, veščin, navad in kompetenc zaposlenih, ki jim bodo omogočile večjo učinkovitost in s tem doseganje ciljev podjetja.
Novo!!: Morris Viteles in Usposabljanje · Poglej več »
Vojaška enota
Vojaška enota je organizirana skupina vojakov, ki je namenjena taktičnemu bojevanju in je sposobna omejenega samostojnega delovanja.
Novo!!: Morris Viteles in Vojaška enota · Poglej več »
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Novo!!: Morris Viteles in Vojska · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Morris Viteles in Združene države Amerike · Poglej več »
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Novo!!: Morris Viteles in Zgodovina · Poglej več »
Zlata medalja
Prejemnica zlate medalje na olimpijskih igrah (Nancy Johnson) Zlata medalja je medalja za najvišje dosežke na kakem področju, zelo pogosto na športnem področju, pa tudi v znanosti.
Novo!!: Morris Viteles in Zlata medalja · Poglej več »
1. maj
1.
Novo!!: Morris Viteles in 1. maj · Poglej več »
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Morris Viteles in 1898 · Poglej več »
1996
1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Morris Viteles in 1996 · Poglej več »
7. december
7.
Novo!!: Morris Viteles in 7. december · Poglej več »
