Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Mladen II. Šubić Bribirski in Pavel I. Šubić Bribirski

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Mladen II. Šubić Bribirski in Pavel I. Šubić Bribirski

Mladen II. Šubić Bribirski vs. Pavel I. Šubić Bribirski

Mladen II. Pavel I. Šubić Bribirski (okoli 1245 – 1. maj 1312) je bil Ban Hrvaške med leti 1275 in 1312, in gospodar Bosne od leta 1299 do 1312. Bil je najstarejši sin plemiča Štefana II. Šubića. Podedoval je naslov grofa Bribirskega. Za bana je bil imenovan leta 1273 in naslednjega leta razrešen, zaradi sodelvanja v sporu med dalmatinskimi obalnimi mesti Trogirjem in Splitom. Za bana je bil ponovno postavljen leta 1275. S pomočjo svojih bratov, Mladena I. in Jurija I., je Pavel uveljavil neposredno oblast nad večino obalnih mest. Zavzetje ozemlja plemiške rodbine Kačićev v južni Hrvaški, ki so bili znani po piratstvu na Jadranskem morju, je povzročilo konflikt z Benečani. V tem času so Šubići postali zavezniki z Anžujci iz Neaplja. Boji z Benečani so potekali do mirovnega sporazuma leta 1294. V času nasledstvene krize na ogrskem prestolu v 1290-tih, se je Pavel pojavil kot eden najmočnejših oligarhov v kraljevini, ki je bil glavni zaveznik Anžujcev v njihovem boju z Árpádovci. Pavel je leta 1300 povabil anžujskega pretendenta na prestol Karla Roberta v Split in od tod ga je spremljal v Zagreb, kjer je bil priznan za kralja Ogrske in Hrvaške. Pavel nato ni sodeloval v dejavnosti Karla na Ogrskem, kjer ga niso priznali kot kralja še naslednjih 10 let. Pavel je svoje ozemlje razširil na vzhod na Banovina Bosno leta 1299, ter na Hum leta 1301, katerega teritorij je razdelil med člane svoje družine. Leta 1304 je Pavel vodil vojaški pohod v Bosno, kjer so uporniki ubili njegovega brata Mladena I., ki ga je imenoval za Bosanskega bana. Upor je zadušil in za Bosanskega bana postavil sina Mladena II. Kraljeva oblast nad ozemlji, ki jih je obvladoval Pavel je bila le nominalna skozi vse obdobje njegovega vladanja, v katerem je zagotovil družinsko dednost njegovih nazivov. Njegov sedež je bil v Bribirju in v mestu Skradin. Izdajal je svoj denar, ki so ga kovali iz srebra iz Bosne, ter ustanovil tri nove Katoliške škofije na Hrvaškem. Leta 1311 je pomagal upornikom proti Benetkam v Zadru in pridobil kontrolo nad mestom, kar je vodilo v novo vojno z Benečani. Pavel je umrl kmalu po zavzetju Zadra, v maju 1312, ko so se odvijala pogajanja z Benečani. Nasledil ga je najstarejši sin Mladen II.

Podobnosti med Mladen II. Šubić Bribirski in Pavel I. Šubić Bribirski

Mladen II. Šubić Bribirski in Pavel I. Šubić Bribirski še 20 stvari v skupni (v Unijapedija): Anžujci, Árpádovci, Šibenik, Štefan Dragutin, Štefan Milutin, Šubići, Beneška republika, Bribir, Skradin, Dubrovnik, Frankopani, Karel I. Ogrski, Knin, Kurjakovići, Nelipčići, Omiš, Seznam bosanskih kraljev, Skradin, Slavonija, Zadar, Zahumje.

Anžujci

Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.

Anžujci in Mladen II. Šubić Bribirski · Anžujci in Pavel I. Šubić Bribirski · Poglej več »

Árpádovci

Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.

Árpádovci in Mladen II. Šubić Bribirski · Árpádovci in Pavel I. Šubić Bribirski · Poglej več »

Šibenik

Šibenik je mesto z okoli 34.000 prebivalci (mestna občina 46.000) in pristanišče v severni Dalmaciji, ki je upravno središče Šibeniško-kninske županije in sedež istoimenske rimskokatoliške škofije (ki je del Splitske metropolije), pa tudi Dalmatinske eparhije Srbske pravoslavne cerkve.

Šibenik in Mladen II. Šubić Bribirski · Šibenik in Pavel I. Šubić Bribirski · Poglej več »

Štefan Dragutin

Štefan Dragutin (srbsko Стефан Драгутин, Stefan Dragutin, madžarsko Dragutin István) je bil od leta 1276 do 1282 kralj Kraljevine Srbije.

Štefan Dragutin in Mladen II. Šubić Bribirski · Štefan Dragutin in Pavel I. Šubić Bribirski · Poglej več »

Štefan Milutin

Štefan Uroš II.

Štefan Milutin in Mladen II. Šubić Bribirski · Štefan Milutin in Pavel I. Šubić Bribirski · Poglej več »

Šubići

Šubići, hrvaško pleme, pomembna hrvaška plemiška rodbina.

Šubići in Mladen II. Šubić Bribirski · Šubići in Pavel I. Šubić Bribirski · Poglej več »

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Beneška republika in Mladen II. Šubić Bribirski · Beneška republika in Pavel I. Šubić Bribirski · Poglej več »

Bribir, Skradin

Bribir je naselje in arheološko najdišče na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Skradin Šibeniško-kninske županije.

Bribir, Skradin in Mladen II. Šubić Bribirski · Bribir, Skradin in Pavel I. Šubić Bribirski · Poglej več »

Dubrovnik

Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.

Dubrovnik in Mladen II. Šubić Bribirski · Dubrovnik in Pavel I. Šubić Bribirski · Poglej več »

Frankopani

Knezi Krški, kasneje Frankapani ali Frankopani, so bili hrvaška plemiška rodbina z otoka Krka.

Frankopani in Mladen II. Šubić Bribirski · Frankopani in Pavel I. Šubić Bribirski · Poglej več »

Karel I. Ogrski

Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.

Karel I. Ogrski in Mladen II. Šubić Bribirski · Karel I. Ogrski in Pavel I. Šubić Bribirski · Poglej več »

Knin

Knin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod Šibeniško-kninsko županijo.

Knin in Mladen II. Šubić Bribirski · Knin in Pavel I. Šubić Bribirski · Poglej več »

Kurjakovići

Kurjakovići, hrvaška plemiška rodbina, ki je izumrla leta 1531.

Kurjakovići in Mladen II. Šubić Bribirski · Kurjakovići in Pavel I. Šubić Bribirski · Poglej več »

Nelipčići

Nelipčići ali Nelipići, hrvaška srednjeveška plemiška rodbina.

Mladen II. Šubić Bribirski in Nelipčići · Nelipčići in Pavel I. Šubić Bribirski · Poglej več »

Omiš

Omiš (italijansko Almissa) je staro mesto, občina s statusom mesta (hrv. Grad Omiš) in pristanišče v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).

Mladen II. Šubić Bribirski in Omiš · Omiš in Pavel I. Šubić Bribirski · Poglej več »

Seznam bosanskih kraljev

To je kronološka lista bosanskih kraljev.

Mladen II. Šubić Bribirski in Seznam bosanskih kraljev · Pavel I. Šubić Bribirski in Seznam bosanskih kraljev · Poglej več »

Skradin

Skradin je mesto na Hrvaškem oz.

Mladen II. Šubić Bribirski in Skradin · Pavel I. Šubić Bribirski in Skradin · Poglej več »

Slavonija

Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.

Mladen II. Šubić Bribirski in Slavonija · Pavel I. Šubić Bribirski in Slavonija · Poglej več »

Zadar

Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.

Mladen II. Šubić Bribirski in Zadar · Pavel I. Šubić Bribirski in Zadar · Poglej več »

Zahumje

Zahumje (''Zachlumia'') z okolico na vrhuncu svoje moči Zahumje ali Zahumlje (srbsko: Zahumlje), kasneje Hum, je srednjeveško samostojno ozemlje (sklavinija, kneževina) ob Jadranskem morju med Neretvo in Dubrovnikom, vključno s polotokom Pelješcem.

Mladen II. Šubić Bribirski in Zahumje · Pavel I. Šubić Bribirski in Zahumje · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Mladen II. Šubić Bribirski in Pavel I. Šubić Bribirski

Mladen II. Šubić Bribirski 40 odnose, medtem ko je Pavel I. Šubić Bribirski 59. Saj imajo skupno 20, indeks Jaccard je 20.20% = 20 / (40 + 59).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Mladen II. Šubić Bribirski in Pavel I. Šubić Bribirski. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »