Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Mistra

Index Mistra

Mistra (grško Μυστράς, Μυζηθράς, Mizithra v Kroniki Moreje) je utrjeno mesto in nekdanja občina v Lakoniji na Peloponezu v Grčiji.

24 odnosi: Ahajska kneževina, Antična Šparta, Šparta (mesto), Četrta križarska vojna, Bizantinska umetnost, Firence, Freska, Georgij Gemist Pleton, Grčija, Grška osamosvojitvena vojna, Italijanska renesansa, Ivan VI. Kantakuzen, Ivan VIII. Paleolog, Johann Wolfgang von Goethe, Konstantin XI. Paleolog, Konstantinopel, Lakonija, Mehmed II. Osvajalec, Osmansko cesarstvo, Peloponez, Samostan, Samostan Pantanasa, Sandžak, Unescova svetovna dediščina.

Ahajska kneževina

Ahajska ali Morejska kneževina (grško: Πριγκιπάτον Αχαϊας) je bile ena od držav, ki so nastale po padcu Konstantinopla in razpadu Bizantinskega cesarstva po četrti križarski vojni.

Novo!!: Mistra in Ahajska kneževina · Poglej več »

Antična Šparta

Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.

Novo!!: Mistra in Antična Šparta · Poglej več »

Šparta (mesto)

Šparta (grško Σπάρτη, Sparti) je mesto v Lakoniji v Grčiji, prav tam, kjer je bila antična Šparta.

Novo!!: Mistra in Šparta (mesto) · Poglej več »

Četrta križarska vojna

Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.

Novo!!: Mistra in Četrta križarska vojna · Poglej več »

Bizantinska umetnost

'''Konstantinopel''' iz zlate dobe Bizanca, avtor: DeliDumrul Bizantinska umetnost je umetniška produkcija in izražanje Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizanca - Konstantinopla).

Novo!!: Mistra in Bizantinska umetnost · Poglej več »

Firence

Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.

Novo!!: Mistra in Firence · Poglej več »

Freska

Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.

Novo!!: Mistra in Freska · Poglej več »

Georgij Gemist Pleton

Georgij Gemist z vzdevkom Pleton (grško: Γεώργιος Πλήθων Γεμιστός), bizantinski humanist, teolog, filolog, prevajalec, filozof in geograf, * okoli 1355, verjetno Konstantinopel, † 26. junij 1452, Mistra, Peloponez.

Novo!!: Mistra in Georgij Gemist Pleton · Poglej več »

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Mistra in Grčija · Poglej več »

Grška osamosvojitvena vojna

Grška osamosvojitvena vojna (tudi grška revolucija) je bila uspešna vojna, ki jo je Grčija s svojimi zaveznicami med letoma 1821 in 1831 bojevala za pridobitev neodvisnosti izpod oblasti Osmanskega cesarstva.

Novo!!: Mistra in Grška osamosvojitvena vojna · Poglej več »

Italijanska renesansa

Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.

Novo!!: Mistra in Italijanska renesansa · Poglej več »

Ivan VI. Kantakuzen

Ivan VI.

Novo!!: Mistra in Ivan VI. Kantakuzen · Poglej več »

Ivan VIII. Paleolog

Ivan VIII.

Novo!!: Mistra in Ivan VIII. Paleolog · Poglej več »

Johann Wolfgang von Goethe

Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof, * 28. avgust 1749, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 22. marec 1832, Weimar, Nemčija.

Novo!!: Mistra in Johann Wolfgang von Goethe · Poglej več »

Konstantin XI. Paleolog

Konstantin XI.

Novo!!: Mistra in Konstantin XI. Paleolog · Poglej več »

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Novo!!: Mistra in Konstantinopel · Poglej več »

Lakonija

Lakonija (grško Λακωνία), znana tudi kot Lakedajmonija, je regija na jugovzhodnem delu polotoka Peloponez.

Novo!!: Mistra in Lakonija · Poglej več »

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Novo!!: Mistra in Mehmed II. Osvajalec · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Novo!!: Mistra in Osmansko cesarstvo · Poglej več »

Peloponez

Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.

Novo!!: Mistra in Peloponez · Poglej več »

Samostan

Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.

Novo!!: Mistra in Samostan · Poglej več »

Samostan Pantanasa

Samostansko poslopje Samostan je na pol poti med Spodnjim mestom in gradom Samostan Pantanasa (grško Μονή Παντανάσσης) je samostan Božje matere Pantanasa, posvečen bizantinskemu mestu Mistra na Peloponezu (Grčija).

Novo!!: Mistra in Samostan Pantanasa · Poglej več »

Sandžak

Sandžak (turško: sancak, arabsko: liwas) je bila prvotno najmanjša upravna enota Otomanskega cesarstva, kasneje del province – vilajeta.

Novo!!: Mistra in Sandžak · Poglej več »

Unescova svetovna dediščina

Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.

Novo!!: Mistra in Unescova svetovna dediščina · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »