Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Mikrobiologija

Index Mikrobiologija

Mikrobiologija je kot veja biologije veda o mikroorganizmih (mikrobih).

45 odnosi: Akvadukt (most), Alge, Antibiotik, Antonie van Leeuwenhoek, Arheje, Bakterije, Biologija, Bolezen, Celica, Cepivo, Ekologija, Evkarionti, Fermentacija, Glive, Gobavost, Industrija, Kuga, Louis Pasteur, Marko Anton Plenčič, Medicina, Mikologija, Mikrobiolog, Mikroorganizem, Mikroskop, Mycobacterium leprae, Organizem, Parazitologija, Pasterizacija, Patogen, Pivo, Praživali, Prokarionti, Razmnoževanje, Robert Hooke, Robert Koch, Starorimska civilizacija, Steklina, Sterilizacija (mikrobiologija), Virusi, Vranični prisad, Yersinia pestis, 1348, 1664, 1684, 1762.

Akvadukt (most)

Akvadukt v Leedsu, Anglija Akvadukt tudi akvedukt je vodni objekt ali mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli in strug.

Novo!!: Mikrobiologija in Akvadukt (most) · Poglej več »

Alge

Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.

Novo!!: Mikrobiologija in Alge · Poglej več »

Antibiotik

difundira iz diska, položenega na gojišče, okoli katerega nastane cona inhibicije Prótibaktêrijska učinkovína ali antibiótik je kemijska spojina, ki zavira rast ali povzroča propad bakterij.

Novo!!: Mikrobiologija in Antibiotik · Poglej več »

Antonie van Leeuwenhoek

Antonie Philips van Leeuwenhoek,Obstaja ogromno različic zapisa njegovega imena.

Novo!!: Mikrobiologija in Antonie van Leeuwenhoek · Poglej več »

Arheje

Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.

Novo!!: Mikrobiologija in Arheje · Poglej več »

Bakterije

Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.

Novo!!: Mikrobiologija in Bakterije · Poglej več »

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Novo!!: Mikrobiologija in Biologija · Poglej več »

Bolezen

Bolézen je odstopanje od normalne zgradbe ali funkcije kateregakoli dela, organa ali sistema telesa, ki se kaže z značilnim nizom simptomov in znakov.

Novo!!: Mikrobiologija in Bolezen · Poglej več »

Celica

Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.

Novo!!: Mikrobiologija in Celica · Poglej več »

Cepivo

Cepivo je biološki pripravek, ki zagotavlja pridobljeno imunost proti določeni nalezljivi ali rakavi bolezni.

Novo!!: Mikrobiologija in Cepivo · Poglej več »

Ekologija

Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.

Novo!!: Mikrobiologija in Ekologija · Poglej več »

Evkarionti

Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.

Novo!!: Mikrobiologija in Evkarionti · Poglej več »

Fermentacija

CO2 tvorijo peno na površini fermentacijske zmesi. Pregled etanolne fermentacije. Ena molekula glukoze razpade na dve molekuli piruvata (1). Energija te eksotermne reakcije se porablja za vezavo anorganskih fosfatov na ATP in pretvorbo NAD+ v NADH. Molekuli piruvata nato razpadeta na dve molekuli etanala, pri čemer kot stranski produkt nastaneta še dve molekuli CO2 (2). Etanal se nato reducira do etanola s pomočjo energije in vodika od NADH; pri tem procesu se NADH oksidira do NAD+, da se lahko cikel ponovi. Fermentacija je presnovni proces, ki pretvori sladkor v kisline, pline ali alkohol.

Novo!!: Mikrobiologija in Fermentacija · Poglej več »

Glive

Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.

Novo!!: Mikrobiologija in Glive · Poglej več »

Gobavost

Za gobavost značilne spremembe na koži. Gobavost ali lepra je že od antike poznana nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Mycobacterium leprae.

Novo!!: Mikrobiologija in Gobavost · Poglej več »

Industrija

Industrija se lahko nanaša na.

Novo!!: Mikrobiologija in Industrija · Poglej več »

Kuga

Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.

Novo!!: Mikrobiologija in Kuga · Poglej več »

Louis Pasteur

Louis Pasteur, francoski mikrobiolog in kemik, * 27. december 1822, Dole, Jura, Francija, † 28. september 1895, Saint-Cloud, Hauts-de-Seine, Francija.

Novo!!: Mikrobiologija in Louis Pasteur · Poglej več »

Marko Anton Plenčič

Marko Anton plemeniti Plenčič (znan tudi kot Marcus Antonius von Plenciz) slovenski zdravnik, * 28. april 1705, Solkan pri Gorici, † 25. november 1786, Dunaj.

Novo!!: Mikrobiologija in Marko Anton Plenčič · Poglej več »

Medicina

Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.

Novo!!: Mikrobiologija in Medicina · Poglej več »

Mikologija

Mikologija Mikologija (grško μύκης, mukes - gliva) je veda in znanost, ki se ukvarja z glivami, njihovimi genetskimi in biokemičnimi lastnostmi, njihovo taksonomijo in njihovim gospodarskim pomenom (npr. penicilin v medicini; glive kvasovke pri pridelovanju piva, vina, sira; užitne gobe), kot tudi z nevarnostmi, s katerimi so povezane, npr.

Novo!!: Mikrobiologija in Mikologija · Poglej več »

Mikrobiolog

francoski mikrobiolog in kemik Mikrobiolog je znanstvenik, ki deluje na področju mikrobiologije.

Novo!!: Mikrobiologija in Mikrobiolog · Poglej več »

Mikroorganizem

Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.

Novo!!: Mikrobiologija in Mikroorganizem · Poglej več »

Mikroskop

200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.

Novo!!: Mikrobiologija in Mikroskop · Poglej več »

Mycobacterium leprae

Mycobacterium leprae (tudi Hansenov bacil), je bakterija, ki povzroča gobavost.

Novo!!: Mikrobiologija in Mycobacterium leprae · Poglej več »

Organizem

V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.

Novo!!: Mikrobiologija in Organizem · Poglej več »

Parazitologija

Parazitologija je veda, ki se ukvarja s preučevanjem odnosa parazitizma (tudi zajedavstva).

Novo!!: Mikrobiologija in Parazitologija · Poglej več »

Pasterizacija

Pasterizacija je postopek toplotne obdelave živila, s katerim zmanjšamo število mikroorganizmov, ki bi lahko povzročili bolezen, kvarjenje ali celo nezaželeno fermentacijo živila.

Novo!!: Mikrobiologija in Pasterizacija · Poglej več »

Patogen

Patogén je klica (mikroorganizem), ki lahko pri gostitelju povzroči bolezen.

Novo!!: Mikrobiologija in Patogen · Poglej več »

Pivo

Kozarec piva Pívo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki s pomočjo encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita.

Novo!!: Mikrobiologija in Pivo · Poglej več »

Praživali

Práživáli ali protozóji (znanstveno ime Protozoa) so enocelični evkarionti.

Novo!!: Mikrobiologija in Praživali · Poglej več »

Prokarionti

Prokariónti ali prokarióti (znanstveno ime Prokaryota) so skupina enoceličnih organizmov z značilno celično zgradbo, ki je preprostejša od evkariontske celice.

Novo!!: Mikrobiologija in Prokarionti · Poglej več »

Razmnoževanje

Razmnoževanje živih bitij je biološki proces nastajanja potomcev.

Novo!!: Mikrobiologija in Razmnoževanje · Poglej več »

Robert Hooke

Hookov mikroskop po litografiji iz ''Micrographie'' obroči drugi na drugega v svoji risbi Saturna Robert Hooke, angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.

Novo!!: Mikrobiologija in Robert Hooke · Poglej več »

Robert Koch

Heinrich Hermann Robert Koch, nemški zdravnik in mikrobiolog, * 11. december 1843, Clausthal, † 27. maj 1910, Baden-Baden.

Novo!!: Mikrobiologija in Robert Koch · Poglej več »

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Novo!!: Mikrobiologija in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Steklina

Steklína je nalezljiva bolezen toplokrvnih živali, ki se praviloma konča s smrtjo.

Novo!!: Mikrobiologija in Steklina · Poglej več »

Sterilizacija (mikrobiologija)

Sterilizacija je postopek, s katerim se vsi mikroorganizmi in njihove spore popolnoma uničijo ali odstranijo s predmetov, instrumentov in materialov do te mere, da jih ni mogoče dokazati na običajnih gojiščih.

Novo!!: Mikrobiologija in Sterilizacija (mikrobiologija) · Poglej več »

Virusi

Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.

Novo!!: Mikrobiologija in Virusi · Poglej več »

Vranični prisad

Vranični prisad ali antraks (tudi črni prišč) je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča grampozitivna bakterija Bacillus anthracis, ki tvori spore.

Novo!!: Mikrobiologija in Vranični prisad · Poglej več »

Yersinia pestis

Yersinia pestis je gramnegativna fakultativno anaerobna bakterija iz rodu jersinij.

Novo!!: Mikrobiologija in Yersinia pestis · Poglej več »

1348

1348 (MCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Mikrobiologija in 1348 · Poglej več »

1664

1664 (MDCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Mikrobiologija in 1664 · Poglej več »

1684

1684 (MDCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Mikrobiologija in 1684 · Poglej več »

1762

1762 (MDCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Mikrobiologija in 1762 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »