Merkur in Površinska težnost

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Merkur in Površinska težnost

Merkur vs. Površinska težnost

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju. Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini.

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Ekvator in Merkur · Ekvator in Površinska težnost · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Jupiter in Merkur · Jupiter in Površinska težnost · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Luna in Merkur · Luna in Površinska težnost · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Mars in Merkur · Mars in Površinska težnost · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Merkur in Neptun · Neptun in Površinska težnost · Poglej več »

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Merkur in Pospešek · Pospešek in Površinska težnost · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Merkur in Sonce · Površinska težnost in Sonce · Poglej več »

Težni pospešek

Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.

Merkur in Težni pospešek · Površinska težnost in Težni pospešek · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Merkur in Težnost · Površinska težnost in Težnost · Poglej več »

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Merkur in Uran (planet) · Površinska težnost in Uran (planet) · Poglej več »

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Merkur in Venera · Površinska težnost in Venera · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Merkur in Zemlja · Površinska težnost in Zemlja · Poglej več »