Odpri v Google MapsKazalo
111 odnosi: Ameriški staroselci, Ameriško-mehiška vojna, Atlantski ocean, Avtocesta, Azteška civilizacija, Španci, Španija, Barok, Belize, Benito Juárez, Biosferni rezervat Calakmul, Biotska raznovrstnost, Boben, Bogota, Bor (drevo), Buenos Aires, Calakmul, Caracas, Cenote, Cerkev (zgradba), Chetumal, Chicago, Chichen Itza, Ciudad de México, Civilizacija, Copper Canyon, Deževni gozd, Demokracija, Diego Rivera, Dominikanci, Država, Federacija, Flavta, Francija, Glasba, Glavno mesto, Gorovje, Gvatemala, Havana, Hernán Cortés, Hrast, Jezero, Jukatan, Kanjon, Karibsko morje, Kolonializem, Lehnjak, Lima, Los Angeles, Maji, ... Razširi indeks (61 več) »
- Špansko govoreče države
- Bivše španske kolonije
- Severnoameriške države
Ameriški staroselci
Sujev Amêriški starosélci oziroma Indijánci je naziv za vsa ljudstva, ki so naseljevala Ameriko pred prihodom evropskih kolonizatorjev.
Poglej Mehika in Ameriški staroselci
Ameriško-mehiška vojna
Ameriško-mehiška vojna je bil oboroženi konflikt med ZDA in Mehiko.
Poglej Mehika in Ameriško-mehiška vojna
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Mehika in Atlantski ocean
Avtocesta
Avtocesta A2, klanec Medvedjek na dolenjskem kraku. Ávtocésta je cesta, namenjena daljinskemu prometu motornih vozil, z izvennivojskimi križišči in dvema fizično ločenima smernima voziščema, na katerih sta po dva ali več prometnih pasov (vozni, prehitevalni, počasni, pospeševalni, zaviralni) za vsako prometno smer ter odstavni pas ali odstavne niše.
Poglej Mehika in Avtocesta
Azteška civilizacija
Sončni kamen Aztéki so bili ena izmed najrazvitejših civilizacij predkolumbovske Amerike.
Poglej Mehika in Azteška civilizacija
Španci
Mozaik Špancev Španci ali Kastiljci (špansko: españoles ali tudi castellanos) so romanski narod, ki pretežno živi v Evropi na Pirenejskem polotoku, to je v Španiji, v preostalem svetu pa še v bivših kolonijah, največ v južni Ameriki.
Poglej Mehika in Španci
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Mehika in Španija
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Mehika in Barok
Belize
Belize (Bileez) je država na severovzhodni obali Srednje Amerike.
Poglej Mehika in Belize
Benito Juárez
Benito Juárez, mehiški državnik, * 21. marec 1806, San Pablo Guelatao, Oaxaca, Mehika, † 18. julij 1872, Ciudad de Mexico, Mehika.
Poglej Mehika in Benito Juárez
Biosferni rezervat Calakmul
Biosferni rezervat Calakmul (Reserva de la Biosfera de Calakmul) se nahaja na polotoku Jucatan v Mehiki, v občini Calakmul v zvezni državi Campeche, na jugu meje z gvatemalskim departmajem El Peten.
Poglej Mehika in Biosferni rezervat Calakmul
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Poglej Mehika in Biotska raznovrstnost
Boben
Mali boben od zgoraj Mali boben od spodaj Boben je glasbeni inštrument, na katerega igra bobnar in spada med tolkala, natančneje med membranofona glasbila.
Poglej Mehika in Boben
Bogota
Bogotá (/ˌboʊɡəˈtɑː/, španščina), uradno Bogotá, Distrito Capital, ki je bil v preteklosti v španskem obdobju in med letoma 1991 in 2000 znana kot Santa Fe de Bogotá, je glavno in največje mesto Kolumbije, ki se upravlja kot okrožje Capital District, pa tudi glavno mesto okoliškega departmaja Cundinamarca, čeprav ni njegov del.
Poglej Mehika in Bogota
Bor (drevo)
Bor je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).
Poglej Mehika in Bor (drevo)
Buenos Aires
Buenos Aires (/ ˌbweɪnəs ˈɛəriːz / ali / -ˈaɪrɪs /; španska izgovorjava), uradno Avtonomno mesto Buenos Aires (Ciudad Autónoma de Buenos Aires), je glavno in največje mesto Argentine.
Poglej Mehika in Buenos Aires
Calakmul
Calakmul je arheološko najdišče, ki leži globoko v tropskem gozdu v biosfernem rezervatu Calakmul v pokrajini Tierras Bajas v južni Mehiki (polotok Jukatan), 35 km oddaljeno od gvatemalske meje.
Poglej Mehika in Calakmul
Caracas
Caracas (IPA) je glavno in največje mesto Venezuele.
Poglej Mehika in Caracas
Cenote
Cenote v Chichén Itzá Mehiki Cenote je kraška jama, ki je v celoti ali večji del zalita z vodo.
Poglej Mehika in Cenote
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Mehika in Cerkev (zgradba)
Chetumal
Chetumal Chactemàal, 'Mesto rdečega lesa') je mesto na vzhodni obali polotoka Jukatan v Mehiki. Je glavno mesto zvezne države Quintana Roo in občinski sedež občine Othón P. Blanco. Leta 2020 je imel 169.028 prebivalcev. Mesto je na zahodni strani zaliva Chetumal, blizu izliva reke Río Hondo.
Poglej Mehika in Chetumal
Chicago
Chicago (izg. (IPA):, poenost. ali) ali poslovenjeno Čikago je tretje najbolj naseljeno mesto v ZDA (za New Yorkom in Los Angelesom) in največje mesto v ameriški zvezni državi Illinois.
Poglej Mehika in Chicago
Chichen Itza
Chichén Itzá (špansko: Chichén Itzá, Jukatanski Maji: Chi'ch'èen Ìitsha' pomeni »pri ustju vodnjaka rodu Itzá«) je bilo veliko mesto v predkolumbovski dobi, ki ga je zgradila civilizacija Majev.
Poglej Mehika in Chichen Itza
Ciudad de México
Ciudad de México (Ciudad de México ali México D.F..) je glavno mesto Mehike.
Poglej Mehika in Ciudad de México
Civilizacija
Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.
Poglej Mehika in Civilizacija
Copper Canyon
Copper Canyon (špansko Barrancas del Cobre) je skupina šestih različnih kanjonov v Sierra Madre Occidental v jugozahodnem delu zvezne države Chihuahua v severozahodni Mehiki, ki meri 65.000 kvadratnih kilometrov.
Poglej Mehika in Copper Canyon
Deževni gozd
Fatu Hivi, otočje Marquesas Deževni gozd je območje z vročim in vlažnim podnebjem, kamor še ni posegel človek.
Poglej Mehika in Deževni gozd
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Poglej Mehika in Demokracija
Diego Rivera
Diego María de la Concepción Juan Nepomuceno Estanislao de la Rivera y Barrientos Acosta y Rodríguez, mehiški slikar, * 8. december 1886, Guanajuato, Mehika, † 24. november 1957, Ciudad de México, Mehika.
Poglej Mehika in Diego Rivera
Dominikanci
Sveti Dominik Dominikanci (latinsko: Ordo praedicatorum, slovensko: Red pridigarjev - kratica: OP) so katoliški red bratov pridigarjev, ki ga je ustanovil sveti Dominik v 13.
Poglej Mehika in Dominikanci
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Mehika in Država
Federacija
Federacija je državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot - zvezne države.
Poglej Mehika in Federacija
Flavta
Flavtistka Etruščanska poslikava z igralcem flavte Flavta, slovensko imenovana tudi piščal ali frulica, spada med pihala in je eno prvih glasbil, ki jih je izumil človek.
Poglej Mehika in Flavta
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Mehika in Francija
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Mehika in Glasba
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Mehika in Glavno mesto
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Poglej Mehika in Gorovje
Gvatemala
Gvatemala, je država v Srednji Ameriki.
Poglej Mehika in Gvatemala
Havana
Havana (špansko: La Habana, IPA) je glavno mesto ter največje pristanišče in trgovsko središče Kube.
Poglej Mehika in Havana
Hernán Cortés
Hernán Cortés de Monroy y Pizarro Altamirano, grof doline Oaxaca (španski konkvistador, * 1485, Medellín, kraljestvo Kastilja, Španija, † 2. december 1547, Castilleja de la Cuesta, Kastilja. Za življenja je bil poznan kot Hernando ali Fernando Cortés, vsa svoja pisma pa je podpisoval kot Fernán Cortés.
Poglej Mehika in Hernán Cortés
Hrast
Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.
Poglej Mehika in Hrast
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Poglej Mehika in Jezero
Jukatan
Polotok Jukatan (/ ˌjuːkəˈtɑːn, španščina Península de Yucatán) v jugovzhodni Mehiki loči Karibsko morje od Mehiškega zaliva s severno obalo ob Jukatanskem prelivu.
Poglej Mehika in Jukatan
Kanjon
ZDA Kanjon je globoko zarezana tesen s skoraj navpičnimi in koničastimi stenami.
Poglej Mehika in Kanjon
Karibsko morje
Karíbsko mórje (tudi Antilsko morje) je kot morje del Atlantskega oceana južno od Mehiškega zaliva.
Poglej Mehika in Karibsko morje
Kolonializem
Svet 1898. leta, na katerem so označeni svetovni imperiji. Kolonializem je po najbolj splošni opredelitvi določena vrsta odnosov med človeškimi skupnostmi, ti odnosi pa temeljijo na popolni neenakopravnosti, so hierarhizirani tako, da ena človeška skupnost uveljavi nadzor ali neposredno oblast nad drugo skupnostjo ali večjim številom skupnosti.
Poglej Mehika in Kolonializem
Lehnjak
Lehnjak Lehnjak je biokemična sedimentna kamnina, ki nastane, ko voda, ki vsebuje kalcijev karbonat teče čez organske ostanke (liste, veje, tudi skelete živali) in se na njih izloča ter jih na ta način obda (inkrustira).
Poglej Mehika in Lehnjak
Lima
Lima je glavno mesto južnoameriške države Peru, s skoraj sedmimi milijoni prebivalstva in je največje mesto v državi.
Poglej Mehika in Lima
Los Angeles
Los Angeles (kratko L. A., tudi) je drugo največje mesto v ZDA (za New Yorkom) in največje mesto v zvezni državi Kalifornija.
Poglej Mehika in Los Angeles
Maji
Maji so staro ljudstvo, živeče v južni Mehiki in severni Srednji Ameriki (Gvatemala, Belize, zahodni Honduras in Salvador).
Poglej Mehika in Maji
Marimba
Orkester z marimbo Marimba je glasbilo, ki izhaja z afriške celine.
Poglej Mehika in Marimba
Mehičani
Mehičani so etnična skupina, ki naseljuje območje današnje Mehike ter jug ZDA (predvsem zvezne države Teksas, Florido, Novo Mehiko, Kalifornijo).
Poglej Mehika in Mehičani
Mehiška revolucija
Mehiška revolucija je bil oborožen spopad, ki se je začel v Mehiki 20.
Poglej Mehika in Mehiška revolucija
Mehiška vojna za neodvisnost
Zemljevid podkraljestva Nova Španija Mehiška vojna za neodvisnost (špansko:Guerra de Independencia de México) je bila oborožen spopad in vrhunec političnega in družbenega procesa, ki je se začel na ozemlju podkraljestva Nove Španije (špansko: Virreinato de Nueva España) leta 1810 in končal leta 1821 s podpisom Córdobske pogodbe.
Poglej Mehika in Mehiška vojna za neodvisnost
Mehiški zaliv
3D računalniški model Mehiškega zaliva Mehiški zaliv je veliko vodno telo med Severno in Srednjo Ameriko, del Atlantskega oceana.
Poglej Mehika in Mehiški zaliv
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Mehika in Mesto
Misijonar
Misijonar je oseba, ki širi krščansko vero med nekristjani, v katoliški cerkvi zlasti duhovnik ali redovnik.
Poglej Mehika in Misijonar
Monte Albán
Monte Albán je veliko predkolumbovsko arheološko najdišče v občini Santa Cruz Xoxocotlán v južni mehiški državi Oaxaca (17,043 ° N, 96,767 ° W).
Poglej Mehika in Monte Albán
Morelos
Mehiška zvezna država Morelos Morelos je ena od 31 zveznih držav v južno-osrednji Mehiki.
Poglej Mehika in Morelos
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Mehika in Morje
Muzej
Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.
Poglej Mehika in Muzej
Narečje
Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.
Poglej Mehika in Narečje
Narodni antropološki muzej, Mehika
Narodni antropološki muzej (špansko Museo Nacional de Antropología, MNA) je narodni muzej Mehike.
Poglej Mehika in Narodni antropološki muzej, Mehika
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Poglej Mehika in New York
Oaxaca de Juárez
Mesto in občina Oaxaca de Juárez ali pa preprosto Oaxaca, je glavno in največje mesto v mehiški zvezni državi enakim imenom.
Poglej Mehika in Oaxaca de Juárez
Observatorij
Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.
Poglej Mehika in Observatorij
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj
Logotip OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (kratica OECD iz angleškega poimenovanja: Organisation for Economic Co-operation and Development) je mednarodna gospodarska organizacija razvitih držav, ki sprejemajo načela predstavniške demokracije in svobodnega trga.
Poglej Mehika in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj
Otočje
Tuamotu Otočje ali arhipelag je skupina otokov enake geološke zgradbe ali nastanka.
Poglej Mehika in Otočje
Palacio Nacional, Ciudad de Mexico
Narodna palača (špansko Palacio Nacional) je sedež zvezne oblasti v Mehiki.
Poglej Mehika in Palacio Nacional, Ciudad de Mexico
Palenque
Palenque je bila majevska mestna državica, ki cvetela v 7.
Poglej Mehika in Palenque
Panameriška cesta
Panameriška cesta je mreža cest, ki se razteza čez obe Ameriki in meri skupno dolžino približno 30.000 kilometrov.
Poglej Mehika in Panameriška cesta
Pečat
Pečat na ovojnici. Pečát (tudi žíg ali štampiljka) je znak kake organizacije ali posameznika, in se uporablja za določanje verodostojnosti ali tajnosti listin, pisem in drugih dokumentov.
Poglej Mehika in Pečat
Piramida
Egipčanske piramide v Gizah posnete iz zraka Piramida Lune, Teotihuacan Tempelj Prasat Thom v Koh Ker Piramida Güímar, Tenerife, Španija Madghacen, kraljeva grobnica, starodavna Alžirija (Numidia) Piramída je v gradbeništvu in arhitekturi trirazsežna struktura v obliki matematične piramide.
Poglej Mehika in Piramida
Piratstvo
thumb Piratstvo je plenjenje, ropanje in drugovrsten nasilen kriminal, ki se odvija na morju.
Poglej Mehika in Piratstvo
Ples
Plesalca - par ali duet Ples je vrsta izražanja, umetnosti in zabave.
Poglej Mehika in Ples
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Mehika in Podnebje
Popocatépetl
Pogled na Popocatepetl iz mesta Amecameca. Popocatépetl (špansko; Nahuatl) je najbolj aktiven mehiški ognjenik.
Poglej Mehika in Popocatépetl
Porfirio Díaz
Porfirio Díaz (polno ime José de la Cruz Porfirio Diaz), mehiški general in politik, * 15. september 1830, Oaxaca, Mehika, † 2. julij 1915 Pariz, Francija.
Poglej Mehika in Porfirio Díaz
Praznik
Praznik je običajno dela prost dan.
Poglej Mehika in Praznik
Predsedniški sistem
Oblike vladavine po svetu. Z modro so označene države s predsedniškim sistemom. Predsedniški sistem je oblika demokratične vladavine, v kateri izvršilna oblast obstaja in predseduje državi popolnoma ločeno od zakonodajne.
Poglej Mehika in Predsedniški sistem
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Mehika in Puščava
Puebla de Zaragoza
Puebla de Zaragoza, uradno znan kot Heroica Puebla de Zaragoza, je sedež Mestne občine Puebla, glavno mesto zvezne države Puebla in eno od petih najpomembnejših španskih kolonialnih mest v Mehiki.
Poglej Mehika in Puebla de Zaragoza
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Mehika in Reka
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Poglej Mehika in Republika
Revolucija
Revolucija je relativno hitra in absolutno dramatična sprememba (popolni preobrat).
Poglej Mehika in Revolucija
Rio de Janeiro
Rio de Janeiro (portugalsko za 'januarska reka') je velemesto in sedež istoimenske zvezne države v jugovzhodni Braziliji.
Poglej Mehika in Rio de Janeiro
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Mehika in Samostan
São Paulo
São Paulo (izgovorjava: IPA; portugalsko za Sveti Pavel) je glavno mesto zvezne države São Paulo v jugovzhodni Braziliji.
Poglej Mehika in São Paulo
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Mehika in Severna Amerika
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Poglej Mehika in Seznam suverenih držav
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Mehika in Srebro
Srednja Amerika
Srednja Amerika je podregija v srednjih zemljepisnih širinah med Severno in Južno Ameriko.
Poglej Mehika in Srednja Amerika
Stolnica
Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.
Poglej Mehika in Stolnica
Svetišče
Starogrški tempelj v Libiji Svetíšče je stavba, prostor za čaščenje boga ali več bogov, odvisno od verstva, kateremu služi.
Poglej Mehika in Svetišče
Svetovna trgovinska organizacija
Svetóvna trgovínska organizácija (STO; angleško World Trade Organization, kratica WTO) je mednarodna organizacija s sedežem v Ženevi (Švica).
Poglej Mehika in Svetovna trgovinska organizacija
Tenochtitlan
Tenochtitlan je bila prestolnica azteške države.
Poglej Mehika in Tenochtitlan
Teotihuacán
Teotihuacan (izgovorjava: Teōtī'wakān), nekdanja prestolnica države v današnji Srednji Ameriki približno med 1.
Poglej Mehika in Teotihuacán
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Mehika in Tihi ocean
Tropski deževni gozd
Tropski deževni gozd (tudi džungla, zimzeleni pragozdovi) je tip ekološkega sistema v tropskih klimatskih področjih.
Poglej Mehika in Tropski deževni gozd
Tropski gozd
Tropski gozd tudi džungla je gozdnata pokrajina v tropskih regijah med ekvatorjem in 23,5° severne in južne zemljepisne širine oziroma med Rakovim povratnikom in Kozorogovim povratnikom, vendar nanj lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so prevladujoči vetrovi.
Poglej Mehika in Tropski gozd
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Poglej Mehika in Unescova svetovna dediščina
Uxmal
Uxmal (tudi Óoxmáal) - beri »ušmal«, je starodavno mesto Majev iz klasičnega obdobja v današnji Mehiki.
Poglej Mehika in Uxmal
Vojna
Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.
Poglej Mehika in Vojna
Vršaj
Vršaj je kup grobo zrnatega materiala (proda ali peska) na mestih, kjer reka izstopi iz ozke gorske struge v širšo, ki poteka po dolini.
Poglej Mehika in Vršaj
Zapoteki
Monte Albán Zapoteki (Zoogocho Zapotec: Didxažoŋ) so avtohtoni prebivalci Mehike.
Poglej Mehika in Zapoteki
Zócalo
Zócalo (španska izgovorjava) ali Plaza del Zócalo je splošno ime glavnega trga v središču Ciudad de Méxica.
Poglej Mehika in Zócalo
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Mehika in Združene države Amerike
1325
1325 (MCCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Mehika in 1325
1521
1521 (MDXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Mehika in 1521
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Mehika in 1910
1985
1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Mehika in 1985
Glej tudi
Špansko govoreče države
Bivše španske kolonije
Severnoameriške države
Prav tako znan kot MEX, Združene mehiške države.