Podobnosti med Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Pomeni imen asteroidov: 501–1000
Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 še 21 stvari v skupni (v Unijapedija): Asteroid, Astronom, August Kopff, Daljnogled, Edward Emerson Barnard, Galileo Galilei, Giuseppe Piazzi, Heidelberg, Jupiter, Leto, Luna, Nemčija, Nemci, Prva svetovna vojna, Sonce, Združene države Amerike, 532 Herkulina, 809 Lundija, 832 Karin, 845 Naëma, 887 Alinda.
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Asteroid in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · Asteroid in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 ·
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Astronom in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · Astronom in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 ·
August Kopff
August Kopff, nemški astronom, * 5. februar, 1882, Heidelberg, Nemčija, † 25. april 1960, Heidelberg, Nemčija Njemu v čast so poimenovali asteroid 1631 Kopff in krater na Luni.
August Kopff in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · August Kopff in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 ·
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Daljnogled in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · Daljnogled in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 ·
Edward Emerson Barnard
Edward Emerson Barnard, ameriški astronom, * 16. december 1857, Nashville, Tennessee, ZDA, † 6. februar 1923, Williams Bay, Wisconsin, ZDA.
Edward Emerson Barnard in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · Edward Emerson Barnard in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 ·
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Galileo Galilei in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · Galileo Galilei in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 ·
Giuseppe Piazzi
Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.
Giuseppe Piazzi in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · Giuseppe Piazzi in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 ·
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Heidelberg in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · Heidelberg in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 ·
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Jupiter in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · Jupiter in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 ·
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Leto in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · Leto in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 ·
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Luna in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · Luna in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 ·
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Nemčija · Nemčija in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 ·
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Nemci · Nemci in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Prva svetovna vojna · Pomeni imen asteroidov: 501–1000 in Prva svetovna vojna ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Sonce · Pomeni imen asteroidov: 501–1000 in Sonce ·
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Združene države Amerike · Pomeni imen asteroidov: 501–1000 in Združene države Amerike ·
532 Herkulina
523 Herkulina (mednarodno ime 532 Herculina) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
532 Herkulina in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · 532 Herkulina in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 ·
809 Lundija
809 Lundija (mednarodno ime 809 Lundia) je majhen dvojni asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
809 Lundija in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · 809 Lundija in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 ·
832 Karin
832 Karin (mednarodno ime je tudi 832 Karin) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
832 Karin in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · 832 Karin in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 ·
845 Naëma
845 Naëma (mednarodno ime je tudi 845 Naëma) je majhen asteroid tipa C (po razvrščanju SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.
845 Naëma in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · 845 Naëma in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 ·
887 Alinda
887 Alinda (mednarodno ime je tudi 887 Alinda) je precej majhen asteroid tipa S v asteroidnem pasu.
887 Alinda in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · 887 Alinda in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Pomeni imen asteroidov: 501–1000
Primerjava med Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Pomeni imen asteroidov: 501–1000
Max Franz Joseph Cornelius Wolf 130 odnose, medtem ko je Pomeni imen asteroidov: 501–1000 334. Saj imajo skupno 21, indeks Jaccard je 4.53% = 21 / (130 + 334).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Pomeni imen asteroidov: 501–1000. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: