Matematični dokaz in Nerešeni matematični problemi

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Matematični dokaz in Nerešeni matematični problemi

Matematični dokaz vs. Nerešeni matematični problemi

language. Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.

Andrew John Wiles

Sir Andrew John Wiles, KBE, FRS, angleški matematik, * 11. april 1953, Cambridge, Anglija.

Andrew John Wiles in Matematični dokaz · Andrew John Wiles in Nerešeni matematični problemi · Poglej več »

Bertrandova domneva

Bertrandova domneva ali Bertrandov postulat iz teorije števil, ki jo je leta 1845 postavil Joseph Louis François Bertrand (1822–1900), pravi da za vsako pozitivno celo število n > 3, vedno obstaja vsaj eno takšno praštevilo p med n in 2n-2.

Bertrandova domneva in Matematični dokaz · Bertrandova domneva in Nerešeni matematični problemi · Poglej več »

Catalanova domneva

Catalanova domneva je v teoriji števil preprosta domneva, ki jo je leta 1844 predlagal belgijski matematik Eugène Charles Catalan.

Catalanova domneva in Matematični dokaz · Catalanova domneva in Nerešeni matematični problemi · Poglej več »

Charles Hermite

Charles Hermite okoli leta 1887 Charles Hermite, francoski matematik, * 24. december 1822, Dieuze, Moselle, Francija, † 14. januar 1901, Pariz.

Charles Hermite in Matematični dokaz · Charles Hermite in Nerešeni matematični problemi · Poglej več »

Collatzeva domneva

Collatzeva domneva je v matematiki nerešena domneva.

Collatzeva domneva in Matematični dokaz · Collatzeva domneva in Nerešeni matematični problemi · Poglej več »

E (matematična konstanta)

rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.

E (matematična konstanta) in Matematični dokaz · E (matematična konstanta) in Nerešeni matematični problemi · Poglej več »

Fermatov mali izrek

Fermatov máli izrèk ali tudi máli Fermatov izrèk pravi, da kadar je p praštevilo, potem za vsako celo število a velja: To pomeni, da kadar vzamemo poljubno celo število a in ga pomnožimo s samim seboj p krat in odštejemo a, bomo dobili število, ki bo deljivo s p. (glej mudularna aritmetika).

Fermatov mali izrek in Matematični dokaz · Fermatov mali izrek in Nerešeni matematični problemi · Poglej več »

Fermatov veliki izrek

Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.

Fermatov veliki izrek in Matematični dokaz · Fermatov veliki izrek in Nerešeni matematični problemi · Poglej več »

Gottfried Wilhelm Leibniz

Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.

Gottfried Wilhelm Leibniz in Matematični dokaz · Gottfried Wilhelm Leibniz in Nerešeni matematični problemi · Poglej več »

Iracionalno število

Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.

Iracionalno število in Matematični dokaz · Iracionalno število in Nerešeni matematični problemi · Poglej več »

Izrek štirih barv

Zemljevid slovenskih občin (2011) pobarvan s štirimi barvami Tri barve ne zadoščajo! Izrèk štírih bárv izjavlja, da se lahko vsako ravnino razdeljeno na področja, kot je na primer politični zemljevid držav, grofij, ali karkoli že, pobarva z največ štirimi barvami tako da nobeno izmed sosednjih področij ni pobarvano z isto barvo.

Izrek štirih barv in Matematični dokaz · Izrek štirih barv in Nerešeni matematični problemi · Poglej več »

Joseph-Louis de Lagrange

Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.

Joseph-Louis de Lagrange in Matematični dokaz · Joseph-Louis de Lagrange in Nerešeni matematični problemi · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Matematika in Matematični dokaz · Matematika in Nerešeni matematični problemi · Poglej več »

Pafnuti Lvovič Čebišov

Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Matematični dokaz in Pafnuti Lvovič Čebišov · Nerešeni matematični problemi in Pafnuti Lvovič Čebišov · Poglej več »

Paul Erdős

Paul Erdős, madžarski matematik, * 26. marec 1913, Budimpešta, Madžarska, † 20. september 1996, Varšava, Poljska.

Matematični dokaz in Paul Erdős · Nerešeni matematični problemi in Paul Erdős · Poglej več »

Pi

Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.

Matematični dokaz in Pi · Nerešeni matematični problemi in Pi · Poglej več »

Transcendentno število

Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.

Matematični dokaz in Transcendentno število · Nerešeni matematični problemi in Transcendentno število · Poglej več »