Podobnosti med Malbork in Prusija
Malbork in Prusija Å”e 20 stvari v skupni (v Unijapedija): Adolf Hitler, Bitka pri Grunvaldu, Delitve Poljske, Druga svetovna vojna, Francija, Gdansk, Hansa, Kaliningrad, Kazimir IV. Poljski, Kraljeva Prusija, LatinšÄina, Napoleon Bonaparte, Napoleonske vojne, NemÄija, NemšÄina, Prusija, Prva svetovna vojna, Velika severna vojna, Versajska mirovna pogodba, Weimarska republika.
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistiÄni voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes NemÄija).
Adolf Hitler in Malbork · Adolf Hitler in Prusija ·
Bitka pri Grunvaldu
Bitka pri Grunvaldu oz.
Bitka pri Grunvaldu in Malbork · Bitka pri Grunvaldu in Prusija ·
Delitve Poljske
Rusija, Prusija in Avstrija so si ozemlje poljsko-litovske skupnosti delile trikrat.
Delitve Poljske in Malbork · Delitve Poljske in Prusija ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Malbork · Druga svetovna vojna in Prusija ·
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na NemÄijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Francija in Malbork · Francija in Prusija ·
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Gdansk in Malbork · Gdansk in Prusija ·
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemšÄina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemšÄina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Hansa in Malbork · Hansa in Prusija ·
Kaliningrad
Satelitska slika Kaliningrada Kaliningrad (do leta 1945 poznano po nemškem imenu Königsberg, in nato za kratek Äas kot Kjonigsberg/ŠŃŠ½ŠøŠ³ŃŠ±ŠµŃŠ³) je pristaniško mesto in upravno središÄe ruske eksklave Kaliningrajske oblasti, ki leži med Poljsko in Litvo ob Baltskem morju.
Kaliningrad in Malbork · Kaliningrad in Prusija ·
Kazimir IV. Poljski
Kazimir IV.
Kazimir IV. Poljski in Malbork · Kazimir IV. Poljski in Prusija ·
Kraljeva Prusija
Kraljeva Prusija, tudi Poljska Prusija, je bila provinca, ki je bila v skladu z doloÄili Drugega torunjskega miru, s katerim se je konÄala trinajstletna vojna med Poljsko in Tevtonskim viteškim redom, leta 1466 prikljuÄena k Poljski.
Kraljeva Prusija in Malbork · Kraljeva Prusija in Prusija ·
LatinšÄina
LatinšÄina (latinsko lingua Latina) je antiÄni indoevropski jezik in eden od dveh klasiÄnih jezikov Evrope.
LatinšÄina in Malbork · LatinšÄina in Prusija ·
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politiÄni vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Malbork in Napoleon Bonaparte · Napoleon Bonaparte in Prusija ·
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v Äasu vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Malbork in Napoleonske vojne · Napoleonske vojne in Prusija ·
NemÄija
Zvezna republika NemÄija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umešÄena na sredo Evrope.
Malbork in NemÄija · NemÄija in Prusija ·
NemšÄina
NémšÄina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Malbork in NemšÄina · NemšÄina in Prusija ·
Prusija
RazliÄna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razloÄitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Malbork in Prusija · Prusija in Prusija ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je zaÄela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi veÄji imperiji tistega Äasa ter njihovi zavezniki, zaradi Äesar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoÄi se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politiÄno, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in zaÄetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politiÄna nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzroÄilo moÄna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno obmoÄje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzroÄil politiÄno in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povraÄilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla NemÄija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s Äimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzroÄil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija priÄela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. NemÄija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamÄila Velika Britanija, je ta napovedala vojno NemÄiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišÄa: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišÄe, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišÄe, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišÄe v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna konÄala do božiÄa 1914, se niso uresniÄile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila veÄ sto tisoÄ mrtvih in ranjenih, kar je povzroÄilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika znaÄilnost prve svetovne vojne. Ta naÄin bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi naÄina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izÄrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo Äim v krajšem Äasu izdelal veÄ orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval veÄ Å¾ivljenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zraÄnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uniÄevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; Äeprav je v njej umrlo veÄ vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, naÄrtno uniÄevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišÄa in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in zaÄetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte zaÄelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politiÄne spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izÄrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, NemÄija 11. novembra 1918, s Äimer se je vojna konÄala. Vojna je za seboj pustila popolno uniÄenje, veÄ deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogoÄnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno konÄalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila veÄni mir, namesto tega je povzroÄila le nov razdor. Ponižanje NemÄije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzroÄilo nacionalna in politiÄna trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Malbork in Prva svetovna vojna · Prusija in Prva svetovna vojna ·
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na obmoÄju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII. Kljub neugodnemu izhodišÄnemu položaju je švedski kralj sprva zmagoval, tako da mu je uspelo iz vojne izloÄiti Dansko-Norveško (1700) in Saško-Poljsko (1706). Ko pa se je leta 1708 odloÄil, da v še enem poslednjem pohodu premaga Rusijo, je v bitki pri Poltavi julija 1709 doživel uniÄujoÄ poraz, in z njim tudi preobrat vojne sreÄe. Danska in Saška, spodbujeni ob porazu njunega nekdanjega nasprotnika, sta se ponovno vstopili v vojno proti Švedski. Odtlej pa do konca vojne so zavezniki ohranili pobudo in Švede prisilili v obrambo. Šele ko je švedski kralj, nerazumno obseden z vojno, jeseni 1718 padel med obleganjem Frederikshalda na Norveškem, se je vojna, v kateri je Švedska ni imela veÄ kakršnegakoli upanja na zmago, lahko konÄala. Pogoji mirovnih pogodb iz Stockholma, Frederiksborga in Nystada so pomenili konec Švedske kot evropske velesile in soÄasni vzpon Petra I. in leta 1721 ustanovljenega ruskega cesarstva.
Malbork in Velika severna vojna · Prusija in Velika severna vojna ·
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno konÄala prva svetovna vojna.
Malbork in Versajska mirovna pogodba · Prusija in Versajska mirovna pogodba ·
Weimarska republika
Weimarska republika je neuradno ime za republiko NemÄijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.
Malbork in Weimarska republika · Prusija in Weimarska republika ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vpraŔanja
- Kaj Malbork in Prusija imajo skupnega
- KakŔne so podobnosti med Malbork in Prusija
Primerjava med Malbork in Prusija
Malbork 46 odnose, medtem ko je Prusija 141. Saj imajo skupno 20, indeks Jaccard je 10.70% = 20 / (46 + 141).
Reference
Ta Älanek prikazuje razmerje med Malbork in Prusija. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izloÄen informacije, obiÅ”Äite: