Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Malajsko otočje in Tihi ocean

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Malajsko otočje in Tihi ocean

Malajsko otočje vs. Tihi ocean

Malajski otoki, tudi Malezijski arhipelag (indonezijsko / malajsko Kepulauan Melayu), (tagalog Kapuluang Malay), (cebuansko Kapupud-ang Malay), (javansko Nusantara) je otočje ali arhipelag med celinsko Indokino in Avstralijo. Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.

Podobnosti med Malajsko otočje in Tihi ocean

Malajsko otočje in Tihi ocean še 21 stvari v skupni (v Unijapedija): Avstralija, Ekvator, Enciklopedija Britannica, Filipini, Indijski ocean, Indonezija, Jugovzhodna Azija, Luzon, Madagaskar, Melanezija, Melanezijci, Mindanao, Moluki, Nova Gvineja, Oceanija, Ognjenik, Papuanska Nova Gvineja, Salomonovi otoki, Singapur, Sulavezi, Tajvan.

Avstralija

Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.

Avstralija in Malajsko otočje · Avstralija in Tihi ocean · Poglej več »

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Ekvator in Malajsko otočje · Ekvator in Tihi ocean · Poglej več »

Enciklopedija Britannica

Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.

Enciklopedija Britannica in Malajsko otočje · Enciklopedija Britannica in Tihi ocean · Poglej več »

Filipini

Republika Filipini je otoška država, ki jo sestavlja arhipelag 7.641 otokov v tropskem zahodnem Tihem oceanu okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske Azije.

Filipini in Malajsko otočje · Filipini in Tihi ocean · Poglej več »

Indijski ocean

right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.

Indijski ocean in Malajsko otočje · Indijski ocean in Tihi ocean · Poglej več »

Indonezija

Republika Indonezija je država v Jugovzhodni Aziji, ki zavzema veliko otočje med Indokino in Avstralijo, med Indijskim oceanom in Tihim oceanom.

Indonezija in Malajsko otočje · Indonezija in Tihi ocean · Poglej več »

Jugovzhodna Azija

Položaj jugovzhodne Azije Jugovzhodna Azija je podregija Azije, ki leži na stičišču tektonskih plošč, kar se kaže v potresoslovski in ognjeniški aktivnosti.

Jugovzhodna Azija in Malajsko otočje · Jugovzhodna Azija in Tihi ocean · Poglej več »

Luzon

Satelitska slika v pravih barvah Luzon je otok v Jugovzhodni Aziji, največji in najpomembnejši od otokov, ki sestavljajo filipinsko otočje.

Luzon in Malajsko otočje · Luzon in Tihi ocean · Poglej več »

Madagaskar

Satelitski posnetek Madagaskarja (september 2003) Madagaskar, uradno Republika Madagaskar (malgaško Madagasikara, Repoblikan'i Madagasikara, République de Madagascar) je otoška država, ki leži ob jugovzhodni obali Afrike.

Madagaskar in Malajsko otočje · Madagaskar in Tihi ocean · Poglej več »

Melanezija

Melanézija (iz grščine μέλας: mélas, črno + νῆσος: nêsos, otok) je podregija Oceanije, ki se razteza od zahodnega dela Tihega oceana in Arafurskega morja na vzhod do otočja Fidži.

Malajsko otočje in Melanezija · Melanezija in Tihi ocean · Poglej več »

Melanezijci

Melanezijci so prevladujoči in avtohtoni prebivalci Melanezije na širokem območju od otokov Moluki in Nove Gvineje do vzhoda do otokov Vanuatu in Fidži.

Malajsko otočje in Melanezijci · Melanezijci in Tihi ocean · Poglej več »

Mindanao

Mindanao je otok v Jugovzhodni Aziji, drugi največji od otokov, ki sestavljajo filipinsko otočje, in največji v južnem delu Filipinov.

Malajsko otočje in Mindanao · Mindanao in Tihi ocean · Poglej več »

Moluki

Moluki so otočje v Jugovzhodni Aziji, ki leži v Bandskem morju med Sulavezijem na zahodu in Novo Gvinejo na vzhodu.

Malajsko otočje in Moluki · Moluki in Tihi ocean · Poglej več »

Nova Gvineja

Položaj Nove Gvineje Nova Gvineja je otok v Tihem oceanu, ki leži severno od Avstralije in je s površino 785.753 km2 za Grenlandijo drugi največji svetovni otok.

Malajsko otočje in Nova Gvineja · Nova Gvineja in Tihi ocean · Poglej več »

Oceanija

Zemljevid Oceanije Oceánija je ime za skupino otokov in otočij v Pacifiku.

Malajsko otočje in Oceanija · Oceanija in Tihi ocean · Poglej več »

Ognjenik

Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.

Malajsko otočje in Ognjenik · Ognjenik in Tihi ocean · Poglej več »

Papuanska Nova Gvineja

Pápuanska Nôva Gvinêja (tudi Papua Nova Gvineja) je otoška država v Oceaniji, ki zaseda vzhodni del otoka Nova Gvineja (druga polovica, Irian Džaja, je del Indonezije) in okoliške otoke.

Malajsko otočje in Papuanska Nova Gvineja · Papuanska Nova Gvineja in Tihi ocean · Poglej več »

Salomonovi otoki

Salomonovi otoki so suverena država, ki leži na Salomonovem otočju in jo sestavlja šest glavnih otokov in več kot 900 manjših otokov v Oceaniji, vzhodno od Papuanske Nove Gvineje in severozahodno od Vanuatua. Ima površino 28.400 kvadratnih kilometrov in 652.858 prebivalcev. Glavno mesto Honiara je na otoku Guadalcanal. Država je svoje ime dobila po Salomonovem otočju, ki je zbirka melanezijskih otokov, ki vključuje tudi Severno Salomonovo otočje (del Papuanske Nove Gvineje), izključuje pa oddaljene otoke, kot so otoki Santa Cruz ter Rennell in Bellona. Otočje je bilo naseljeno že med 30.000 in 28.800 pred sedanjostjo, poznejši valovi migrantov, zlasti Kultura Lapiti, pa so mešali in ustvarjali sodobno avtohtono prebivalstvo Salomonovega otočja. Leta 1568 jih je kot prvi Evropejec obiskal španski mornar Álvaro de Mendaña, ki jih je poimenoval Islas Salomón. Mendaña se je vrnil desetletja pozneje, leta 1595, druga španska odprava, ki jo je vodil portugalski mornar Pedro Fernandes de Queirós, je otočje obiskala leta 1606. Britanija je opredelila območje zanimanja za arhipelag Salomonovega otočja junija 1893, ko je kapitan Gibson R. N. iz HMS Curacoa, južne otoke razglasil za britanski protektorat. Med drugo svetovno vojno so bili v kampanji na Salomonovem otočju (1942–1945) hudi boji med Združenimi državami Amerike, državami Commonwealtha in Japonskim cesarstvom, vključno z bitko pri Guadalcanalu. Uradno ime takratne britanske uprave je bilo leta 1975 iz Britanski protektorat Salomonovi otoki spremenjeno v Salomonovi otoki, samouprava pa je bila dosežena naslednje leto. Neodvisnost je bila pridobljena leta 1978, ime pa spremenilo v samo Salomonovi otoki (brez določenega člena). Ob neodvisnosti so Salomonovi otoki postali ustavna monarhija. Kraljica je Elizabeta II., ki jo zastopa generalni guverner.

Malajsko otočje in Salomonovi otoki · Salomonovi otoki in Tihi ocean · Poglej več »

Singapur

Republika Singapur (kitajsko 新加坡共和国, Xīnjīapō Gònghégúo; malajsko Republik Singapura; tamilsko சிங்கப்பூர் குடியரசு, Cingkappūr Kudiyaracu) je otoška mestna država v Jugovzhodni Aziji, ob južnem robu Malajskega polotoka, južno od malezijske zvezne države Johor in severno od indonezijskega otočja Riau.

Malajsko otočje in Singapur · Singapur in Tihi ocean · Poglej več »

Sulavezi

Sulavezi (nekoč znan kot Celebes) je otok v Jugovzhodni Aziji, del otočja Veliki Sundski otoki na vzhodu Tihega oceana in s površino 174.600 km² eden največjih otokov na svetu.

Malajsko otočje in Sulavezi · Sulavezi in Tihi ocean · Poglej več »

Tajvan

Tajvan (uradno Republika Kitajska) je otoška država ob vzhodni obali Azije, ob Tajvanski ožini.

Malajsko otočje in Tajvan · Tajvan in Tihi ocean · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Malajsko otočje in Tihi ocean

Malajsko otočje 51 odnose, medtem ko je Tihi ocean 160. Saj imajo skupno 21, indeks Jaccard je 9.95% = 21 / (51 + 160).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Malajsko otočje in Tihi ocean. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »