Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Magnezijev prah

Index Magnezijev prah

Magnezijev prah izhaja iz magnezija, osmega najpogostejega kemičnega elementa (simbol Mg), ki sestavlja okoli 2% zemljine skorje.

28 odnosi: Brom, Bruhanje, Dihalna veriga, Dihanje, Eksplozija, Izpuščaj, Jod, Kašelj, Kemijski element, Klor, Koža, Magnetit, Magnezij, Medicina, Milo, Mineral, Nevarne snovi, Organizem, Simptom, Skladišče, Svetloba, Temperatura, Voda, Vodik, Vročina, Zabojnik, Zemlja, Zrak.

Brom

Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.

Novo!!: Magnezijev prah in Brom · Poglej več »

Bruhanje

Brúhanje oz.

Novo!!: Magnezijev prah in Bruhanje · Poglej več »

Dihalna veriga

Shematski pregled dihalne verige Dihalna veriga (tudi elektronska transportna veriga) je serija membranskih proteinov prenašalcev elektronov, ki so posredniki pri adenozin trifosfat (ATP) sintetizirajočih biokemijskih reakcij.

Novo!!: Magnezijev prah in Dihalna veriga · Poglej več »

Dihanje

Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.

Novo!!: Magnezijev prah in Dihanje · Poglej več »

Eksplozija

Eksplozija Eksplozivna snov Eksplozija je hitra in silovita sprostitev energije zaradi hitrega zvišanja tlaka in temperature, kar ima za posledico rušilno delovanje na okolico.

Novo!!: Magnezijev prah in Eksplozija · Poglej več »

Izpuščaj

Izpuščaj na hrbtu. Izpuščáj, príšč ali eksantém so enakomerno ali neenakomerno raztresene kožne vzbrsti (eflorescence) po površju telesa.

Novo!!: Magnezijev prah in Izpuščaj · Poglej več »

Jod

Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.

Novo!!: Magnezijev prah in Jod · Poglej več »

Kašelj

Kášelj je refleksen sunkovit, glasen izdih zraka, ki je navadno refleksen zaradi draženja dihalnih poti,https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522136/kaselj?query.

Novo!!: Magnezijev prah in Kašelj · Poglej več »

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Novo!!: Magnezijev prah in Kemijski element · Poglej več »

Klor

Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.

Novo!!: Magnezijev prah in Klor · Poglej več »

Koža

Koža (lat. integumentum commune) je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu.

Novo!!: Magnezijev prah in Koža · Poglej več »

Magnetit

Brez opisa.

Novo!!: Magnezijev prah in Magnetit · Poglej več »

Magnezij

Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.

Novo!!: Magnezijev prah in Magnezij · Poglej več »

Medicina

Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.

Novo!!: Magnezijev prah in Medicina · Poglej več »

Milo

Ročno izdelano milo Mila so snovi, ki jih dobimo, če maščobe segrejemo skupaj z natrijevim ali kalijevem hidroksidom.

Novo!!: Magnezijev prah in Milo · Poglej več »

Mineral

Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

Novo!!: Magnezijev prah in Mineral · Poglej več »

Nevarne snovi

Nevarne snovi so tiste snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti.

Novo!!: Magnezijev prah in Nevarne snovi · Poglej več »

Organizem

V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.

Novo!!: Magnezijev prah in Organizem · Poglej več »

Simptom

Simptom (grško: syn.

Novo!!: Magnezijev prah in Simptom · Poglej več »

Skladišče

Skladišče je zgradba za shranjevanje dobrin.

Novo!!: Magnezijev prah in Skladišče · Poglej več »

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Novo!!: Magnezijev prah in Svetloba · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Novo!!: Magnezijev prah in Temperatura · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Novo!!: Magnezijev prah in Voda · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Magnezijev prah in Vodik · Poglej več »

Vročina

Vročína je stanje povišane telesne temperature.

Novo!!: Magnezijev prah in Vročina · Poglej več »

Zabojnik

koprski luki Zabojnik ali kontejner je po definiciji s tehničnega vidika posebna embalaža oziroma zaboj.

Novo!!: Magnezijev prah in Zabojnik · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Magnezijev prah in Zemlja · Poglej več »

Zrak

Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.

Novo!!: Magnezijev prah in Zrak · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »