Luzern in Zürich

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Luzern in Zürich

Luzern vs. Zürich

Luzern je majhno mesto v osrednji Švici, v nemško govorečem delu države. Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Švica in Luzern · Švica in Zürich · Poglej več »

Basel

Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela. Basel je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te. Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice. Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi. Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi. Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers. Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel. Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.

Basel in Luzern · Basel in Zürich · Poglej več »

Benediktinci

sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.

Benediktinci in Luzern · Benediktinci in Zürich · Poglej več »

Bern

Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.

Bern in Luzern · Bern in Zürich · Poglej več »

Cesarska neposrednost

Ukaz iz 1226, s katerim Friderik II., Sveti rimski cesar daje status cesarske neposrednosti mestu Lübeck Cesarska neposrednost (nemško: Reichsfreiheit ali Reichsunmittelbarkeit) je bil privilegiran fevdalni in politični status, ki so ga lahko dobila cesarska mesta, verski subjekti, fevdalna poglavarstva ali manjša gospostva v okviru Svetega rimskega cesarstva.

Cesarska neposrednost in Luzern · Cesarska neposrednost in Zürich · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Francija in Luzern · Francija in Zürich · Poglej več »

Kantoni Švice

26 kantonov (francosko cantons, italijansko cantoni, retoromansko chantuns, v nemško govoreči Švici tradicionalno Stand, oziroma v francosko govoreči Švici – Romandie - tudi état) so zvezne države članice Švicarske konfederacije.

Kantoni Švice in Luzern · Kantoni Švice in Zürich · Poglej več »

Metropolitansko območje

Metropolitansko območje ali metropolitanska regija je območje, ki je sestavljeno iz močno urbaniziranega območja in manj poseljenih okoliških območij.

Luzern in Metropolitansko območje · Metropolitansko območje in Zürich · Poglej več »

Reformacija

Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.

Luzern in Reformacija · Reformacija in Zürich · Poglej več »

Rudolf I. Habsburški

Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.

Luzern in Rudolf I. Habsburški · Rudolf I. Habsburški in Zürich · Poglej več »

Uri

Uri je eden od 26 švicarskih kantonov.

Luzern in Uri · Uri in Zürich · Poglej več »