Podobnosti med Ludvik I. Ogrski in Sigismund Luksemburški
Ludvik I. Ogrski in Sigismund Luksemburški še 33 stvari v skupni (v Unijapedija): Anžujci, Ban, Beneška republika, Budim, Dalmacija, Dubrovniška republika, Elizabeta Kotromanić, Elizabeta Poljska, Jadwiga Poljska, Karel III. Neapeljski, Karel IV. Luksemburški, Katolištvo, Kazimir III. Poljski, Mačva, Marija Ogrska, Moravska, Neapelj, Neapeljsko kraljestvo, Ogrska, Palatin (naziv), Pjasti, Rim, Rimskokatoliška cerkev, Split, Sveto rimsko cesarstvo, Székesfehérvár, Tevtonski viteški red, Tvrtko I. Kotromanić, Vlaška, Vladislav II. Poljski, ..., Zadar, Zahodni razkol, Zlata bula (1222). Razširi indeks (3 več) »
Anžujci
Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.
Anžujci in Ludvik I. Ogrski · Anžujci in Sigismund Luksemburški ·
Ban
Ban je bil sprva naziv za kraljevega namestnika na Hrvaškem.
Ban in Ludvik I. Ogrski · Ban in Sigismund Luksemburški ·
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Beneška republika in Ludvik I. Ogrski · Beneška republika in Sigismund Luksemburški ·
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Budim in Ludvik I. Ogrski · Budim in Sigismund Luksemburški ·
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Dalmacija in Ludvik I. Ogrski · Dalmacija in Sigismund Luksemburški ·
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Dubrovniška republika in Ludvik I. Ogrski · Dubrovniška republika in Sigismund Luksemburški ·
Elizabeta Kotromanić
Elizabeta Kotromanić, po možu ogrska, hrvaška in poljska kraljica, * ~1339, † januar 1387, Novigrad, Dalmacija.
Elizabeta Kotromanić in Ludvik I. Ogrski · Elizabeta Kotromanić in Sigismund Luksemburški ·
Elizabeta Poljska
Elizabeta Poljska (poljsko Elżbieta, madžarsko Erzsébet) je bila po poroki z ogrskim kraljem Karlom I. od leta 1320 do 1342 kraljica žena Ogrske in med vladanjem njenega sina Ludvika I. od leta 1370 do 1376 regentka Poljske, * 1305, † 29. december 1380.
Elizabeta Poljska in Ludvik I. Ogrski · Elizabeta Poljska in Sigismund Luksemburški ·
Jadwiga Poljska
Sveta Jadwiga (18. februar, 1374 – 17. julij, 1399) je bila Poljska monarhinja, ki je vladala od 1384 do 1399, in jo je Rimsko katoliška cerkev razglasila kot Sveto Hedviko (Jadwigo) kraljico.
Jadwiga Poljska in Ludvik I. Ogrski · Jadwiga Poljska in Sigismund Luksemburški ·
Karel III. Neapeljski
Po smrti zadnjega strica Filipa II.
Karel III. Neapeljski in Ludvik I. Ogrski · Karel III. Neapeljski in Sigismund Luksemburški ·
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Karel IV. Luksemburški in Ludvik I. Ogrski · Karel IV. Luksemburški in Sigismund Luksemburški ·
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Katolištvo in Ludvik I. Ogrski · Katolištvo in Sigismund Luksemburški ·
Kazimir III. Poljski
Kazimir III.
Kazimir III. Poljski in Ludvik I. Ogrski · Kazimir III. Poljski in Sigismund Luksemburški ·
Mačva
Mačva (srbsko Мачва, Mačva, madžarsko Macsó ali Macsóság, zgodovinsko Sirmia ulterior, Spodnji Srem) je geografska in zgodovinska regija v severozahodni osrednji Srbiji južno od Save.
Ludvik I. Ogrski in Mačva · Mačva in Sigismund Luksemburški ·
Marija Ogrska
Marija Ogrska iz dinastije Árpád je bila kraljica-žena Neapeljskega kraljestva, * okoli 1257, † 25. marec 1323.
Ludvik I. Ogrski in Marija Ogrska · Marija Ogrska in Sigismund Luksemburški ·
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Ludvik I. Ogrski in Moravska · Moravska in Sigismund Luksemburški ·
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Ludvik I. Ogrski in Neapelj · Neapelj in Sigismund Luksemburški ·
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Ludvik I. Ogrski in Neapeljsko kraljestvo · Neapeljsko kraljestvo in Sigismund Luksemburški ·
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Ludvik I. Ogrski in Ogrska · Ogrska in Sigismund Luksemburški ·
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Ludvik I. Ogrski in Palatin (naziv) · Palatin (naziv) in Sigismund Luksemburški ·
Pjasti
Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.
Ludvik I. Ogrski in Pjasti · Pjasti in Sigismund Luksemburški ·
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Ludvik I. Ogrski in Rim · Rim in Sigismund Luksemburški ·
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Ludvik I. Ogrski in Rimskokatoliška cerkev · Rimskokatoliška cerkev in Sigismund Luksemburški ·
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Ludvik I. Ogrski in Split · Sigismund Luksemburški in Split ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Ludvik I. Ogrski in Sveto rimsko cesarstvo · Sigismund Luksemburški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Székesfehérvár
Székesfehérvár (tudi Fehérvár ('beli grad'),; nemško Stuhlweißenburg, arhaično slovensko Stolni Belgrad) je mesto z okrog 100.000 prebivalci v osrednji Madžarski, ki upravno spada v podregijo Székesfehérvári Županije Fejér.
Ludvik I. Ogrski in Székesfehérvár · Sigismund Luksemburški in Székesfehérvár ·
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Ludvik I. Ogrski in Tevtonski viteški red · Sigismund Luksemburški in Tevtonski viteški red ·
Tvrtko I. Kotromanić
Štefan Tvrtko I. Kotromanić (okrog 1338 - 10. marec 1391) je bil bosanski ban od leta 1353 do 1377, zatem pa prvi bosanski kralj do leta 1391.
Ludvik I. Ogrski in Tvrtko I. Kotromanić · Sigismund Luksemburški in Tvrtko I. Kotromanić ·
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Ludvik I. Ogrski in Vlaška · Sigismund Luksemburški in Vlaška ·
Vladislav II. Poljski
Vladislav II.
Ludvik I. Ogrski in Vladislav II. Poljski · Sigismund Luksemburški in Vladislav II. Poljski ·
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Ludvik I. Ogrski in Zadar · Sigismund Luksemburški in Zadar ·
Zahodni razkol
Zahodni razkol je obdobje v zgodovini katoliške Cerkve, v katerem sta se za papeški naslov potegovala dva ali celo trije papeži, ki so imeli v več deželah tudi svoje pripadnike in je trajal od 1378 do 1417.
Ludvik I. Ogrski in Zahodni razkol · Sigismund Luksemburški in Zahodni razkol ·
Zlata bula (1222)
Zlata bula madžarskega kralja Andreja II. je listina iz leta 1222, ki določa osnovne pravice in privilegije madžarskega in hrvaškega plemstva ter omejuje kraljevo moč; plemstvu izrecno dovoljuje nepokorščino, kadar kralj ne spoštuje določil listine.
Ludvik I. Ogrski in Zlata bula (1222) · Sigismund Luksemburški in Zlata bula (1222) ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Ludvik I. Ogrski in Sigismund Luksemburški imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Ludvik I. Ogrski in Sigismund Luksemburški
Primerjava med Ludvik I. Ogrski in Sigismund Luksemburški
Ludvik I. Ogrski 119 odnose, medtem ko je Sigismund Luksemburški 154. Saj imajo skupno 33, indeks Jaccard je 12.09% = 33 / (119 + 154).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Ludvik I. Ogrski in Sigismund Luksemburški. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: