Ljubljana in Prešernov trg, Ljubljana

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Ljubljana in Prešernov trg, Ljubljana

Ljubljana vs. Prešernov trg, Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije. Prešernov trg je eden izmed križiščnih trgov v Ljubljani.

Barok

''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.

Barok in Ljubljana · Barok in Prešernov trg, Ljubljana · Poglej več »

Boris Kobe

Boris Kobe, slovenski arhitekt in slikar, konservator * 9. oktober 1905, Ljubljana, † 3. maj 1981.

Boris Kobe in Ljubljana · Boris Kobe in Prešernov trg, Ljubljana · Poglej več »

Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana

Cerkev Marijinega oznanjenja (pogosteje kar Frančiškanska cerkev) je ena izmed najbolj obiskanih ljubljanskih cerkva, morda tudi zaradi svoje lokacije (Prešernov trg).

Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana in Ljubljana · Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana in Prešernov trg, Ljubljana · Poglej več »

Edvard Ravnikar

Edvard Ravnikar (tudi Edo Ravnikar st.), slovenski arhitekt, univerzitetni profesor, * 4. december 1907, Novo mesto, † 23. avgust 1993, Ljubljana.

Edvard Ravnikar in Ljubljana · Edvard Ravnikar in Prešernov trg, Ljubljana · Poglej več »

France Prešeren

France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.

France Prešeren in Ljubljana · France Prešeren in Prešernov trg, Ljubljana · Poglej več »

Jože Plečnik

Jože Plečnik, slovenski arhitekt, * 23. januar 1872, Ljubljana, † 7. januar 1957, Ljubljana.

Jože Plečnik in Ljubljana · Jože Plečnik in Prešernov trg, Ljubljana · Poglej več »

Ljubljanica

Ljubljanica je reka v osrednji Sloveniji, v južnem delu Ljubljanske kotline, desni pritok Save.

Ljubljana in Ljubljanica · Ljubljanica in Prešernov trg, Ljubljana · Poglej več »

Ljubljanski potres (1895)

Kresijo Wolfova ulica po potresu ljubljanska stolnica Ljubljanski potres leta 1895 je bil rušilni potres 8.– 9.

Ljubljana in Ljubljanski potres (1895) · Ljubljanski potres (1895) in Prešernov trg, Ljubljana · Poglej več »

Maks Fabiani

Maximilian/Massimo (Maks/Max) Fabiani, arhitekt in urbanist, * 29. april 1865, Kobdilj, Avstro-Ogrska (danes Republika Slovenija), † 12. avgust 1962, Gorica, Italijanska republika.

Ljubljana in Maks Fabiani · Maks Fabiani in Prešernov trg, Ljubljana · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Ljubljana in Prva svetovna vojna · Prešernov trg, Ljubljana in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Secesija (obdobje)

Secesijska stavba na Dunaju, Joseph Maria Olbrich, zgrajena leta 1897 Secesíja (latinsko secessio -odcep) je v zgodovini umetnosti gibanje mladih slikarjev in arhitektov, ki so se v zadnjih letih 19. stoletja odcepili od tradicionalnih umetniških slogov.

Ljubljana in Secesija (obdobje) · Prešernov trg, Ljubljana in Secesija (obdobje) · Poglej več »

Seznam trgov v Ljubljani

Seznam trgov v Ljubljani.

Ljubljana in Seznam trgov v Ljubljani · Prešernov trg, Ljubljana in Seznam trgov v Ljubljani · Poglej več »

Seznam zgradb in objektov v Ljubljani

Seznam zgradb in objektov v Ljubljani. Seznam ne vsebuje cerkva.

Ljubljana in Seznam zgradb in objektov v Ljubljani · Prešernov trg, Ljubljana in Seznam zgradb in objektov v Ljubljani · Poglej več »

Trgovina

Ljubljane leta 1961. mesa'' v ljubljanski mesariji aprila 1959, ko je v Sloveniji pogosto primanjkovalo mesa in mesnih izdelkov Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago.

Ljubljana in Trgovina · Prešernov trg, Ljubljana in Trgovina · Poglej več »

Tromostovje

Tromostovje je kompleks kamnitega mostu in dveh dodanih betonskih brvi za pešce v Ljubljani. Premostitve so zgrajene čez reko Ljubljanico na ključni točki mesta ob zavoju reke pod grajskim gričem.

Ljubljana in Tromostovje · Prešernov trg, Ljubljana in Tromostovje · Poglej več »

Urbančeva hiša

Urbančeva hiša je bila prva ljubljanska veleblagovnica, ki stoji ob robu Prešernovega trga, med Miklošičevo in Trubarjevo cesto v središču Ljubljane.

Ljubljana in Urbančeva hiša · Prešernov trg, Ljubljana in Urbančeva hiša · Poglej več »