Kazalo
54 odnosi: Anno Mundi, Anomalistično leto, Apsidna točka, Ar (enota), Astronomska enota, Človek-ura, Bilijon, Dinozavri, Drakonsko leto, Efemeridni čas, Epoha (astronomija), Gaussova gravitacijska konstanta, Gaussovo leto, Geologija, Gravitacijska konstanta, Holocen, Imena velikih števil, ISO 8601, Julijanski dan, Kozmologija, Kroženje, Latinščina, Longituda, Luna, Masa, Mednarodna astronomska zveza, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Megaanum, Merska enota, Milijarda, Milijon, Nebesna mehanika, Obhodni čas, Odsončje, Paleontologija, Planet, Pleistocen, Prestopno leto, Sekunda, Sidersko leto, Sončeva masa, Sonce, Svetlobno leto, Tir, Tiranozaver, Tisočletje, Trilijon, Tropsko leto, Vozel (astronomija), Zemeljski čas, ... Razširi indeks (4 več) »
- Leta
Anno Mundi
Anno Mundi (latinsko: v letu sveta; okrajšano z AM) je letnica, s katero židovski kronologi po rabinskih izračunih označujejo leto, oddaljeno od leta »stvaritve sveta«.
Poglej Leto in Anno Mundi
Anomalistično leto
Anomalistično leto je čas, ki ga Zemlja na poti okrog Sonca potrebuje da dvakrat zaporedoma preide isto apsidno točko (prisončje ali odsončje).
Poglej Leto in Anomalistično leto
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Poglej Leto in Apsidna točka
Ar (enota)
Ár (znak a) je enota mere za površino v sistemu SI: 1 ar.
Poglej Leto in Ar (enota)
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Leto in Astronomska enota
Človek-ura
Človek-ura je enota za merjenje količine načrtovanega in opravljenega dela na enoto časa in pomeni količino dela, ki ga »povprečen« delavec opravi v eni uri neprekinjenega dela.
Poglej Leto in Človek-ura
Bilijon
Bilijón je število, ki označuje milijon milijonov.
Poglej Leto in Bilijon
Dinozavri
Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.
Poglej Leto in Dinozavri
Drakonsko leto
Drakonsko leto ali ekliptično leto (tudi leto mrka) je čas, ki ga za opazovalca na Zemlji potrebuje Sonce za prehod med dvema zaporednima istima vozloma Lune.
Poglej Leto in Drakonsko leto
Efemeridni čas
Efemerídni čás (oznaka ET) je astronomski čas, ki se uporablja v efemeridah za nebesna telesa, ki jih opazujemo s površine Zemlje.
Poglej Leto in Efemeridni čas
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Poglej Leto in Epoha (astronomija)
Gaussova gravitacijska konstanta
Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.
Poglej Leto in Gaussova gravitacijska konstanta
Gaussovo leto
Gaussovo léto je časovno obdobje, ki traja 365,2568983 dni.
Poglej Leto in Gaussovo leto
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Leto in Geologija
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Leto in Gravitacijska konstanta
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Poglej Leto in Holocen
Imena velikih števil
Imena števil v slovenščini sledijo Peletierovemu sistemu, ki je postal standarden v vsej Evropi (ne pa tudi v ZDA, kjer bilijon pomeni 1000 milijonov oziroma 109).
Poglej Leto in Imena velikih števil
ISO 8601
ISO 8601 je mednarodni standard za zapis datuma in časa.
Poglej Leto in ISO 8601
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej Leto in Julijanski dan
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Poglej Leto in Kozmologija
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Leto in Kroženje
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Leto in Latinščina
Longituda
Ekliptični koordinatni sistem (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Longituda ali ekliptična dolžina (oznaka λ) nebesnega telesa je ena izmed nebesnih koordinat, ki se uporabljajo v ekliptičnem koordinatnem sistemu.
Poglej Leto in Longituda
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Leto in Luna
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Leto in Masa
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Poglej Leto in Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Poglej Leto in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Megaanum
Megaanum ali mega-anum (mega-annum) je v angleščini časovna enota, ki označuje milijon let (1.000.000 (1×10⁶) let ali 31.556926 terasekund).
Poglej Leto in Megaanum
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Leto in Merska enota
Milijarda
Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.
Poglej Leto in Milijarda
Milijon
Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.
Poglej Leto in Milijon
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Leto in Nebesna mehanika
Obhodni čas
Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.
Poglej Leto in Obhodni čas
Odsončje
Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.
Poglej Leto in Odsončje
Paleontologija
Ene najpomembnejših sledi v preteklost so fosili. Paleontologíja (grško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda + pripona ια) je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji.
Poglej Leto in Paleontologija
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Leto in Planet
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Poglej Leto in Pleistocen
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Poglej Leto in Prestopno leto
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Leto in Sekunda
Sidersko leto
Sidersko leto, siderično leto ali zvezdno leto je čas, ki ga potrebuje Sonce na svoji navidezni poti po nebesni krogli, da se vrne v isto točko glede na oddaljene zvezde.
Poglej Leto in Sidersko leto
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Poglej Leto in Sončeva masa
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Leto in Sonce
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Leto in Svetlobno leto
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Leto in Tir
Tiranozaver
Tiranozaver (znanstveno ime Tyrannosaurus, iz grščine tyrannos pomeni 'kralj' in sauros pomeni 'kuščar') je rod zelo velikih mesojedih dinozavrov iz skupine teropod (Theropoda) iz obdobja krede.
Poglej Leto in Tiranozaver
Tisočletje
Tisočletje je časovno obdobje, ki traja tisoč let.
Poglej Leto in Tisočletje
Trilijon
Trilijon je število 1018 oziroma 1.000.000.000.000.000.000.
Poglej Leto in Trilijon
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Poglej Leto in Tropsko leto
Vozel (astronomija)
Dvižni in spustni vozel za ekliptiko oziroma za ekvator. Vôzel se v astronomiji in astrodinamiki imenuje vsako izmed dveh presečišč tira nebesnega telesa z izbrano referenčno ravnino (običajno je to ekliptika).
Poglej Leto in Vozel (astronomija)
Zemeljski čas
Zémeljski čas ali teréstrični čas (oznaka TT iz angleškega izraza Terrestrial Time) je idealiziran čas, ki se ga uporablja za praktično določanje časa na površini Zemlje.
Poglej Leto in Zemeljski čas
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Leto in Zemlja
1000 (število)
1000 (tisoč) je naravno število, za katero velja 1000.
Poglej Leto in 1000 (število)
365
365 (CCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Leto in 365
366
366 (CCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Leto in 366
Glej tudi
Leta
Prav tako znan kot Annum, Besselovo leto, Gigaleto, Kvartal, Mega-anum, Megaannum, Milijarda let, Četrtletje.