Kurjakovići in Pavel I. Šubić Bribirski
Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.
Razlika med Kurjakovići in Pavel I. Šubić Bribirski
Kurjakovići vs. Pavel I. Šubić Bribirski
Kurjakovići, hrvaška plemiška rodbina, ki je izumrla leta 1531. Pavel I. Šubić Bribirski (okoli 1245 – 1. maj 1312) je bil Ban Hrvaške med leti 1275 in 1312, in gospodar Bosne od leta 1299 do 1312. Bil je najstarejši sin plemiča Štefana II. Šubića. Podedoval je naslov grofa Bribirskega. Za bana je bil imenovan leta 1273 in naslednjega leta razrešen, zaradi sodelvanja v sporu med dalmatinskimi obalnimi mesti Trogirjem in Splitom. Za bana je bil ponovno postavljen leta 1275. S pomočjo svojih bratov, Mladena I. in Jurija I., je Pavel uveljavil neposredno oblast nad večino obalnih mest. Zavzetje ozemlja plemiške rodbine Kačićev v južni Hrvaški, ki so bili znani po piratstvu na Jadranskem morju, je povzročilo konflikt z Benečani. V tem času so Šubići postali zavezniki z Anžujci iz Neaplja. Boji z Benečani so potekali do mirovnega sporazuma leta 1294. V času nasledstvene krize na ogrskem prestolu v 1290-tih, se je Pavel pojavil kot eden najmočnejših oligarhov v kraljevini, ki je bil glavni zaveznik Anžujcev v njihovem boju z Árpádovci. Pavel je leta 1300 povabil anžujskega pretendenta na prestol Karla Roberta v Split in od tod ga je spremljal v Zagreb, kjer je bil priznan za kralja Ogrske in Hrvaške. Pavel nato ni sodeloval v dejavnosti Karla na Ogrskem, kjer ga niso priznali kot kralja še naslednjih 10 let. Pavel je svoje ozemlje razširil na vzhod na Banovina Bosno leta 1299, ter na Hum leta 1301, katerega teritorij je razdelil med člane svoje družine. Leta 1304 je Pavel vodil vojaški pohod v Bosno, kjer so uporniki ubili njegovega brata Mladena I., ki ga je imenoval za Bosanskega bana. Upor je zadušil in za Bosanskega bana postavil sina Mladena II. Kraljeva oblast nad ozemlji, ki jih je obvladoval Pavel je bila le nominalna skozi vse obdobje njegovega vladanja, v katerem je zagotovil družinsko dednost njegovih nazivov. Njegov sedež je bil v Bribirju in v mestu Skradin. Izdajal je svoj denar, ki so ga kovali iz srebra iz Bosne, ter ustanovil tri nove Katoliške škofije na Hrvaškem. Leta 1311 je pomagal upornikom proti Benetkam v Zadru in pridobil kontrolo nad mestom, kar je vodilo v novo vojno z Benečani. Pavel je umrl kmalu po zavzetju Zadra, v maju 1312, ko so se odvijala pogajanja z Benečani. Nasledil ga je najstarejši sin Mladen II.
Podobnosti med Kurjakovići in Pavel I. Šubić Bribirski
Kurjakovići in Pavel I. Šubić Bribirski še 8 stvari v skupni (v Unijapedija): Anžujci, Ban, Beneška republika, Drava, Frankopani, Jadransko morje, Knin, Zadar.
Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.
Anžujci in Kurjakovići · Anžujci in Pavel I. Šubić Bribirski · Poglej več »
Ban je bil sprva naziv za kraljevega namestnika na Hrvaškem.
Ban in Kurjakovići · Ban in Pavel I. Šubić Bribirski · Poglej več »
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Beneška republika in Kurjakovići · Beneška republika in Pavel I. Šubić Bribirski · Poglej več »
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Drava in Kurjakovići · Drava in Pavel I. Šubić Bribirski · Poglej več »
Knezi Krški, kasneje Frankapani ali Frankopani, so bili hrvaška plemiška rodbina z otoka Krka.
Frankopani in Kurjakovići · Frankopani in Pavel I. Šubić Bribirski · Poglej več »
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Jadransko morje in Kurjakovići · Jadransko morje in Pavel I. Šubić Bribirski · Poglej več »
Knin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod Šibeniško-kninsko županijo.
Knin in Kurjakovići · Knin in Pavel I. Šubić Bribirski · Poglej več »
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Kurjakovići in Zadar · Pavel I. Šubić Bribirski in Zadar · Poglej več »
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Kurjakovići in Pavel I. Šubić Bribirski imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Kurjakovići in Pavel I. Šubić Bribirski
Primerjava med Kurjakovići in Pavel I. Šubić Bribirski
Kurjakovići 37 odnose, medtem ko je Pavel I. Šubić Bribirski 59. Saj imajo skupno 8, indeks Jaccard je 8.33% = 8 / (37 + 59).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Kurjakovići in Pavel I. Šubić Bribirski. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
Hitreje kot brskalnik!
